Kot je še pojasnil Šketa, so odgovorne osebe osumljene storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Čeprav imena ovadenih niso znana, je znano, da sta bila kot osumljena v tej zgodbi na policiji že pred časom zaslišana tako mariborski župan kot tudi direktor mestne uprave Marko Žula.
Fištravec je po majskem zaslišanju povedal, da policisti raziskujejo, ali so bili postopki pri sklepanju podjemnih pogodb s sodelavci mestne uprave izvedeni skladno z zakonom oziroma ali bi pri kateri lahko obstajal sum prekoračitve pooblastil. Takšno možnost je takrat zavrnil in poudaril, da je mestna uprava delovala v skladu z zakonom.
Mariborski župan je sicer v nekaj več kot letu dni od prevzema svojega mandata zašel v kar nekaj kadrovskih sporov z ljudmi, ki jih je na zaupanje sam pripeljal na mestno občino, a že po nekaj mesecih se je od nekaterih želel posloviti. Najbolj znana primera sta svetovalca Bartolo Lampret in Gregor Kosi, ki pa ju po zaposlitvi ni mogel odpustiti.
Pozneje so se v mestni občini tudi zaradi tega odločili za najemanje nekaterih zunanjih sodelavcev preko podjemnih pogodb. Med najbolj izstopajočimi primeri je predvsem sodelovanje z Markom Kovačičem, najbolj tesnim sodelavcem in svetovalcem, ki se ga je v javnosti oprijelo celo ime "župana v senci". S pogodbami naj bi župan nanj prenesel pooblastila, ki naj bi lahko bila več kot le svetovalska, s tem pa se odpira tudi vprašanje morebitne kršitve zakona o lokalni samoupravi.
Da je takšno pogodbeno sodelovanje lahko sporno, je že pred časom opozarjal tudi prvi sindikalist na mariborski občini Goran Rajić, na začetku Fištravčevega mandata tudi eden njegovih zaveznikov, s katerim sta se kmalu razšla. Kot je ta dejal februarja letos, Kovačiču sporne pogodbe dovoljujejo svetovanje na področjih socialnega, gospodarskega, kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in športnega razvoja mesta, čeprav po Rajićevem mnenju vsaj o nekaterih področjih slednji nima pojma.
Direktor mestne uprave Marko Žula je na njegove očitke takrat odvrnil, da je pogodbeno sodelovanje z zunanjimi sodelavci varovalka, s katero se pogodba lahko odpove in je sodelovanje zaključeno. Ob tem takšni sodelavci ne koristijo socialnih in zdravstvenih upravičenj, zato se pogodbe lahko brez težav zaključijo, je dejal.