Po za zdaj še neuradnih podatkih je opozicija dobila zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, vladajoča koalicija pa vse tri posvetovalne referendume, ki pa niso zavezujoči. Novelo zakona o parlamentarni preiskavi je zavrnilo več kot 50 odstotkov volivcev, ki so tudi presegli zavrnitveni kvorum. Tako zakon ne bo stopil v veljavo.

Kazalo je na štirikratno zmago vladajoče koalicije, toda na koncu so se pri glavnemu referendumu glasovi prevesili v zavrnitev zakona. Precej tesno kaže tudi pri referendumu o RTV prispevku, kjer koalicija vodi za nekaj tisoč glasov (manj kot pol odstotka). Če bodo obveljali trenutni rezultati, bo vladajoča koalicija z novim zakonom ukinila RTV prispevek. Opozicija pa bo lahko novelo zakona spet izpodbijala z novim zakonodajnim referendumom.

Gladko je vladajoča koalicija dobila le referenduma o socialni pomoči in volilni pravici za tujce. Pri prvem je skoraj 61 odstotkov volivcev izrazilo željo, da se prejemanje denarne socialne pomoči veže na obvezno sodelovanje pri javnih delih. Pri drugem pa je okoli 55 odstotkov volivcev potrdilo že veljavno odločitev državnega zbora, da tujci iz tretjih držav, ki niso slovenski državljani, ne bodo več mogli sodelovati na lokalnih volitvah.

Vladajoča koalicija s posvetovalnimi referendumu ni uspela mobilizirati dovolj svojih volivcev, da bi z njimi rešila svojo novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Sama vsebina zakona je zelo zapletena, da jo razume redko kateri volivec, v veliki večini so verjeli argumentov političnih strank. Torej je bila opozicija bolj prepričljiva kot koalicija.

Po drugi strani pa težko rečemo, da so se volivci odločali zgolj na podlagi podpore in nasprotovanja prvaku SDS Janezu Janši in njegovi vladi, saj bi v tem primeru padli vsi štirje referendumi, a niso. Posvetovalne je še vedno dobila vladajoča koalicija, pri RTV je razlika zelo tesna. Desnica oziroma Janševa koalicija še vedno lahko na volišča pripelje okoli 450 tisoč ljudi, kolikor jih je podprlo novelo zakona o parlamentarni preiskavi. In to na referendum, kjer je udeležba nižja kot na volitvah.

A tokratnih referendumov se je udeležilo rekordno število volivcev, preko 54 odstotkov, kot kažejo trenutni podatki. Več jih je prišlo le še na referendum o EU in Natu leta 2003, daleč največ pa na plebiscit leta 1990. Da bo udeležba na volitvah zelo visoka, so kazali že rezultati predčasnega glasovanja, na katero se je podalo kar 4,4 odstotka volilnih upravičencev, kar je več kot dvakrat toliko kot na lanskem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Robert Golob je bil edini predsednik, ki ni bil v volilnem štabu stranke, ko so skupaj z novinarji spremljali izide referenduma. Ali ni verjel v zmago opozicije?

Seveda poraz na glavnem referendumu ne bo vplival na delo vlade, saj se bo tolažila z zmagami na posvetovalnih referendumih.

Opozicija pa bo dobila nov zagon pred prihajajoči lokalnimi volitvami in še bolj pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga je vladajoča koalicija spet opremila še s tremi posvetovalnimi referendumi.

Če bi koalicija dobila vse štiri referendume, kot je kazalo na začetku štetja, bi Janez Janša dobil krila za svoje brezkompromisno vladanje, za prvaka največje opozicijske stranke Roberta Goloba pa bi bil to začetek konca njegove politične kariere. Slednji je bil edini predsednik, ki ni bil v volilnem štabu stranke, ko so skupaj z novinarji spremljali izide referenduma. Ali ni verjel v zmago opozicije?