Projekcija evropskih volitev: trije poslanci za LMŠ, dva za SDS, po eden za SD, NSi in Levico

Projekcije temeljijo na preseku nacionalnih javnomnenjskih raziskav ter na predpostavki, da se bo do volitev zgodil brexit in da Velika Britanija na volitvah ne bo sodelovala, tako da bo imel parlament 705 sedežev, medtem ko jih ima sedaj 751. To je treba upoštevati pri primerjavi z izidom volitev leta 2014.

Po najbolj svežem "camembertu", kot v Bruslju imenujejo projekcije razdelitve sedežev, naj bi EPP maja na evropskih volitvah ohranila vodilno mesto, a izgubila precej sedežev. Dobila naj bi 188 ali okoli 27 odstotkov vseh sedežev, medtem ko jih je leta 2014 dobila 217 ali okoli 30 odstotkov.

Sledijo socialdemokrati (S&D), ki so tudi sedaj druga najvplivnejša skupina, in sicer s 142 sedeži, kar je okoli petina vseh poslancev. To je precejšnje poslabšanje v primerjavi z letom 2014, ko so dobili 186 ali okoli četrtino vseh sedežev.

Tako EPP kot S&D kaže tretja projekcija za sedem sedežev boljši izid, kot ga je prejšnja, objavljena v začetku marca.

Na tretjem mestu so liberalci (Alde) z 72 sedeži, kar je bolje kot leta 2014, ko so dobili 68 ali okoli devet odstotkov sedežev.

Na četrto mesto uvršča projekcija z 61 sedeži skupino desnih in evroskeptičnih strank Evropo narodov in svobode (ENF), v kateri sta tudi stranki francoske desničarke Marine Le Pen in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Tej se po projekciji obeta največje izboljšanje rezultata glede na volitve pred petimi leti, ko so te stranke skupaj dobile 37 sedežev.

Sledijo zmerni evroskeptiki, evropski konservativci in reformisti (ECR) s 53 sedeži, kar je znaten padec v primerjavi z letom 2014, ko so dobili 76 ali okoli devet odstotkov sedežev in se uvrstili na tretje mesto.

Za njimi so Zeleni z 51, evropska levica z 49 ter evroskeptična Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) s 30 sedeži. Medtem ko se Zelenim in levici kaže na nekoliko slabši izid kot pred petimi leti, pa naj bi v EFDD izgubili 11 sedežev.

V Sloveniji projekcija na podlagi ankete Ninamedie iz 17. marca napoveduje tri sedeže za LMŠ (Alde), dva za SDS (EPP) ter po enega za SD (S&D), NSi (EPP) in Levico (GUE/NGL). V primerjavi s februarsko projekcijo tokratna kaže sedež manj za LMŠ in napoveduje preboj v Evropski parlament z enim sedežem tudi NSi.

To je tretja in predzadnja projekcija sedežev. Načrtovano je bilo, da bo parlament objavljal posodobljene projekcije vsaka dva tedna do konca aprila, maja pa vsak teden, vendar jih bodo zaradi kritičnega odziva objavili le še enkrat, predvidoma proti koncu zadnjega plenarnega zasedanja sredi aprila.

V parlamentu pojasnjujejo, da so razlog nacionalne zakonodaje v nekaterih članicah, ki omejujejo objavljanje javnomnenjskih raziskav pred volitvami. Vendar je malo verjetno, da v parlamentu tega ne bi vedeli pred februarjem, ko so objavili načrt objavljanja projekcij.

Pravi razlog so tako nedvomno kritike, zlasti iz vrst socialdemokratov, liberalcev in Zelenih. Kritiki med drugim opozarjajo, da parlament kot nevtralna institucija ne bi smel objavljati takšnih projekcij, sploh glede na veliko nepredvidljivost končne slike zaradi brexita in rezultata stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika.

Stranke so namreč umeščene v obstoječe politične skupine ali evropske politične stranke, katerih članice so. Vse nove politične stranke in gibanja, ki še niso oznanila svojih namer, so uvrščena v kategorijo "drugi", po projekciji naj bi jim pripadlo 52 sedežev. V tej kategoriji je tudi Macronova stranka.

EPP in S&D po teh prvih projekcijah skupaj ne bi imeli več kot polovice sedežev, kar bi bila pomembna sprememba glede na izide preteklih volitev. Zaradi pričakovanega dobrega rezultata desnih evroskeptikov in nacionalistov nekateri prihodnji parlament že imenujejo "parlament zadnje priložnosti".