Problematika izbrisa v bankah pod drobnogledom ustavnih sodnikov
Ustavno sodišče bo danes pod drobnogled spet vzelo problematiko razlastitve imetnikov podrejenih obveznosti v leta 2013 podržavljenih bankah. Obravnavo je začelo in jo nato prekinilo novembra 2014, saj je želelo pojasnila Sodišča EU, ki mu jih je poslalo sredi julija. Vpleteni v spor si odločitve ustavnega sodišča želijo čim prej.
Sodišče EU je v sodbi z odgovori na vprašanja ustavnega sodišča navedlo več stvari, v katerih sta obe strani v sporu o ustavnosti novele zakona o bančništvu, podlagi za razlastitve v bankah konec leta 2014, videli 'svoj prav'.
Ena od glavnih presoj bo ta, ali bi razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznosti v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje v primeru njihovega stečaja izgubili več ali manj.
Po podatkih združenj malih delničarjev - ki so z državnim svetom in izbrisani podrejeni upniki nasprotniki ukrepa - je škodo utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem utrpela tudi številna podjetja in občine.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Po pojasnilih ustavnega sodišča bodo sodniki na tej seji začeli vnovič vsebinsko obravnavati zahteve za ustavno presojo novele zakona o bančništvu. Tako je to, kdaj bo zadeva končana, težko napovedovati, čeprav jo vsi vpleteni v spor pričakujejo to jesen.
Izid je namreč v primeru, da bi zagovorniki ukrepa - Banka Slovenije, državno pravobranilstvo, DZ in Evropska komisija - izgubili, pomemben v luči napovedanih prodaj podržavljenih bank in učinka na javne finance.