Primitivizem poslancev SDS: Mahnič se dela norca iz Golobove zveze s Tino Gaber, Grims je Goloba označil za veleizdajalca; oba fasala opomin

Grims je Goloba vprašal o ukrepih zaradi povečanega števila nezakonitih migracij – ker s premierjevimi odgovori očitno ni bil zadovoljen, je šel v napad. »V zgodovino Slovenije boste odšli kot najslabši premier vseh časov (…) kot veleizdajalec Republike Slovenije,« je zabrusil Golobu.

Opomin si je prisluži tudi Grimsov strankarski kolega Žan Mahnič. Ta je namreč izjavil, da premierju, ki si je pri 56 letih našel mlajšo partnerko, najverjetneje ne ostane veliko časa za vodenje vlade.

Kaj je Golob povedal o migracijah

Golob je v nadaljevanju decembrske seje DZ v odgovoru na poslanska vprašanja, povezana z nezakonitimi migracijami, izpostavil, da je vprašanje nezakonitih migracij skupen evropski izziv, ki ga je treba reševati skupaj z državami izvora. Izpostavil je tudi vprašanje integracije in poznavanja jezika za vključevanje tujcev v družbo.

Golob je najprej odgovoril na vprašanje v zvezi z ukrepi zaradi povečanega števila nezakonitih migracij, ki ga je na prejšnji seji, ko je bil premier odsoten, zastavil Branko Grims (SDS). Po Grimsovih navedbah je v času vlade Roberta Goloba v Slovenijo nezakonito vstopilo že več kot 80.000 migrantov, kar je več kot v celotnem mandatu obeh vlad skupaj prej. Ob tem je navedel, da je Slovenija izgubila varnost, in predsednika vlade vprašal, kaj bo vlada storila, da zaščiti Slovenijo in povrne varnost.

Vprašanje nezakonitih migracij je težava, s katero se sooča ves svet, je Grimsu odgovoril Golob in dodal, da nobena evropska država te problematike ne more reševati samostojno. "Edina ustrezna in učinkovita obramba pred nezakonitimi migracijami je skupno delovanje EU," je poudaril.

Strategijo skupnega delovanja na ravni EU je po besedah premierja najboljše opisala predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen v pismu Evropskemu svetu, v katerem je izpostavila, da je treba problem migracij reševati skupaj z državami izvora, zato da se migrante zajame, še preden zapustijo svojo državo in preden so prisiljeni, da pri tem sodelujejo s kriminalnimi združbami in tihotapci.

"Preden zapadejo v njihovo mrežo, jih je treba zajeti in tudi prilagoditi na evropsko kulturo in vrednote ter jim nato omogočiti legalno migracijo," je povzel Golob.

Po navedbah Goloba je letos v Evropo zakonito vstopilo več kot tri milijone migrantov, ki iščejo delo v EU. Migrantov, ki so mejo prestopili nezakonito, pa je bilo 300.000, torej manj kot desetina. Število migrantov, ki nezakonito vstopajo v Slovenijo, se je letos podvojilo, med njimi pa prednjačijo migranti iz Afganistana, je navedel.

"In ravno to, da se z Afganistanom kot izvorno državo tudi na nivoju Evropske unije nihče ne ukvarja, je glavni razlog, da tretjina vseh migrantov, ki vstopajo nezakonito v Slovenijo, pride iz Afganistana. To dokazuje, da je treba delovati na tem področju sistematično in da tega področja ni mogoče urejati posamično," je poudaril.

Spomnil je tudi, da je Slovenija oktobra skupaj z Italijo ponovno začela izvajati nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Med drugim Slovenija vzpostavlja temeljit nadzor nad tihotapskimi mrežami, je navedel in dodal, da je bila slovenska policija v letošnjem letu zelo uspešna.

Ivo Dimic (NSi) pa je zanimalo, kaj bo vlada storila za boljšo integracijo otrok brez znanja slovenščine v izobraževalnem sistemu, saj se s povečevanjem tujih državljanov povečuje tudi pritisk na izobraževalni sistem. Ob tem je spomnila, da so v NSi za boljšo integracijo v osnovnih šolah predlagali uvedbo pripravljalnic, v katerih bi se otroci brez predznanja slovenščine intenzivneje učili jezika, vendar so v koaliciji njihov predlog zavrnili.

Golob se je v odgovoru Dimic, kot je dejal, najprej osredotočil na zakonito priseljevanje. Kot je poudaril, se družba v Sloveniji stara, prav tako določena delovna mesta in opravila niso zanimiva za vse prebivalce Slovenije.

"Mogoče gre za manj zahtevna delovna mesta po izobrazbi, pa bolj zahtevna po težavnosti," je izpostavil. Hkrati v Sloveniji danes živi skoraj 190.000 tujcev, ki v Sloveniji opravljajo tista dela, ki so na razpolago, posledično pa je brezposelnost v državi rekordno nizka.

Spomnil je tudi, da sta bila nedavno sprejeta strategija integracije tujcev in spremenjen zakon o tujcih, in sicer z namenom, da bi skozi specializirane jezikovne tečaje pospešili poznavanje slovenskega jezika tujcev. "Če želimo, da se bodo tujci znali in lahko vključevali v našo družbo, je predpogoj zadovoljivo znanje slovenskega jezika," je poudaril.

Poudaril je tudi, da si v Sloveniji želimo integracije tujcev, ne pa njihovih spričeval, zato je prav, da država prilagodi standarde znanja slovenskega jezika tujcem. V preteklosti temu ni bilo tako, saj je bilo zahtevano znanje jezika slovenščine postavljeno tako visoko, da je bilo za tujce praktično nedosegljivo.

Golob meni še, da sta integracija in poznavanje jezika nujna za uspešno vključevanje tujcev v našo družbo. Glede uvedbe pripravljalnic v osnovnih šolah pa meni, da mora o tem predlogu presojati pedagoška stroka, ne pa politika.