Primer Magajna ali polomija slovenskega pravosodja: pravni strokovnjaki kar ne morejo verjeti

Povečini so razpravljali člani iz vrst SDS, ki so ob kršitvah človekovih pravic opozarjali tudi na neprimerne prioritete organov pregona.

Novembra 2010 so policisti na domu nekdanjega poslanca SD in predsednika Krščanskih socialistov Slovenije Magajne opravili hišno preiskavo, ker naj bi se z njegovega domačega IP-naslova prenesla fotografija golega dekleta. Takrat so mu tudi zasegli trde diske z domnevno spornim materialom.

Kazenska ovadba zoper njega je bila vložena šele junija 2011, ko so policisti ponovno pregledovali zasežene diske. Vendar so se ti diski izgubili, prav tako njihove kopije. Sojenje se je začelo leto kasneje, končalo pa januarja letos. Oprostilno sodbo je pred dnevi potrdilo tudi višje sodišče, zato je pravnomočna.

Magajna trdi, da so mu v času preiskave kršili vrsto človekovih pravic, med drugim do varnosti osebnih podatkov, do nedotakljivosti stanovanja, do javnega sojenja in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Po besedah Magajne se je v preiskavi toliko zadev izkazalo za sporne, da mu pravni strokovnjaki, s katerimi je govoril na to temo, niti niso mogli verjeti. Na včerajšnji seji je tako naštel vrsto očitkov ter zastavil več vprašanj na račun organov pregona, zlasti kriminalistične policije, ki so v tem primeru po njegovi oceni ravnali nestrokovno.

Direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na MNZ Lado Bradač je v zvezi s predkazenskim postopkom opomnil, da so bili dokazi očitno ocenjeni kot ustrezni za preiskavo. Da so kriminalisti diske izgubili, ni bilo prav, je pa bila javnost o tem obveščena, je povedal in dodal, da so bili tudi v tem primeru v policiji izvedeni "ustrezni ukrepi".

Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je potrdila, da policija nima težav s priznanjem morebitnih napak. To velja tudi za skrbno ravnanje z datotekami, zato so v policiji tudi spremenili sistem njihovega hranjenja.

Janko Šavnik z Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij pa je med drugim pojasnil, da je bila v tem primeru opravljena poizvedba za dve različni datoteki, pri čemer koda razkrije tudi uspešnost prenosa teh datotek. Za datoteko, katere posedovanje so očitali Magajni, se je izkazalo, da sploh ni bila prenesena na računalnik, je povedal.

V razpravi članic in članov odbora sta svoje mnenje o problematiki prispevala Vinko Gorenak in Franc Breznik iz SDS. Oba sta opozorila na neprimerne prioritete delovanja organov pregona, ki so se ukvarjali z domnevnim posedovanjem fotografije, ne pa tudi s pranjem milijarde evrov v NLB. Gorenak je prav tako omenil pomen notranjega nadzora v policiji.

Da je notranji nadzor v policiji pomemben in da se stalno nadgrajuje, mu je odvrnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Kar se tiče nadzora s strani ministrstva, pa je omejen, je opomnil Šefic in dodal, da se zavzemajo za spremembe, ki bi ministrstvu zagotovile več pristojnosti. Ob tem je zatrdil, da na notranjem ministrstvu stvari ne pometajo pod preprogo, saj bi bilo to v največjo škodo prav njim.