Minilo je že petnajst dni, odkar smo Slovenskemu društvu hospic poslali vprašanja o njihovem poslovanju, toda o odgovorih še vedno ni ne duha ne sluha. Kot je znano, gre za društvo za pomoč ljudem s kronično neozdravljivo boleznijo v sklepni fazi, torej umirajočim. Hospic ima v Ljubljani razkošno hišo z dvanajstimi enoposteljnimi sobami za svoje oskrbovance, pri čemer želijo za svoje delovanje neprimerno več denarja, kot ga za oskrbo umirajočih po bolnišnicah in domovih za starejše namenjata ministrstvo za delo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Toda kot kaže, se pri Hospicu borijo tudi za višji standard tam zaposlenih, pri čemer pa prikrivajo podatke o poslovanju. Iz uradnih evidenc je razvidno, da so imeli v društvu v lanskem letu kar 923 tisoč evrov prihodkov, od tega skoraj 300 tisoč evrov iz javnih sredstev. Skoraj polovico celotnega zneska, 447 tisoč evrov, so porabili za stroške dela. Glede na število delovnih ur naj bi bilo v društvu 13 zaposlenih.
Pred desetimi dnevi smo tako na predsednico društva Tatjano Fink in direktorico Jano Runtič naslovili vprašanje, koliko je dejansko redno zaposlenih in ali sta med njimi tudi oni dve. Zanimalo nas je, koliko denarja sta od Hospica prejeli lani in iz katerega naslova. Prav tako smo vprašali, koliko oseb dela na podlagi podjemnih ali drugih pogodb in kolikšni so letni zneski za vsako od petih najvišjih pogodb. Kdo pri njih opravlja zdravstveno nego in s katerim zdravstvenim zavodom imajo pogobo za to (društvo samo namreč nima te koncesije, saj ni zdravstvena ustanova). Ker zahtevajo za sofinanciranje oskrbovancev po 26 evrov na dan, čeprav se zdravstvena in socialna oskrba krijeta iz drugih virov, smo skušali izvedeti, za katere dodatne storitve gre ta denar, okoli 800 evrov mesečno na oskrbovanca.
Prejšnji teden nas je podpredsednica društva Petra Kersnič odpravila z obrazložitvijo, da so Finkova in še nekateri na letnem dopustu in nam bodo poslali odgovore, ko bo mogoče. Finkova se je vrnila z dopusta, po več poskusih smo jo priklicali, zanimalo nas je, kdaj bodo poslali odgovore. Izgovorila se je, da je sredi nekega dela in nas bo v zvezi s tem poklicala. To se seveda ni zgodilo, prav tako se ni odzvala na naša ponovljena vprašanja po elektronski pošti.
Za društvo, ki se kiti z oznako humanitarno in ga po rokah nosi večina medijev, razkritje poslovanja očitno pomeni večji problem. Morda pa pri njem še bolj kot umirajočim pomagajo sebi. Pri tem se ponujajo celo asociacije na Rdeči križ in njegovo poslovanje v času razvpitega generalnega sekretarja Mirka Jeleniča. Seveda bomo pri Reporterju prikrivanju Finkove navkljub vztrajali pri razkritju opisanih podatkov iz Slovenskega društva hospic.