270. člen zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v svojem 2. odstavku določa, da se lahko znižajo plače članom uprave, če se »poslabša poslovanje družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo«. Zmanjšanje plače je na svoji koži občutil nekdanji direktor družbe D naložbe Danilo Peteh. Njegova plača je bila zmanjšana celo na raven minimalne plače, čeprav je bilo slabo finančno stanje dediščina prejšnjih vodstev. Podjetje je šlo v stečaj konec leta 2010, le dobro leto potem ko je Peteh prevzel vodenje in potem ko so predhodniki izvedli precej dvomljivih poslov. Zato smo bili radovedni, ali je še katero od podjetij s slabim poslovanjem uporabilo 270. člen ZGD-1.
Vprašanja smo poslali na tri največje banke v državi, ki jih je zaradi izgub država dokapitalizirala v višini 3,5 milijarde evrov. Na vprašanja so nam odgovorili samo iz NLB. Sporočili so nam, da višine plače njihove uprave ne določa ZGD-1, ampak poseben zakon o prejemkih uprave v družbah v državni lasti (ZPPOGD). Bruto plača uprave NLB pomeni petkratnik bruto povprečne plače v skupini NLB: bruto prejemki predsednika uprave Janka Medje v prvih dveh mesecih njegovega mandata (oktober–december 2012) so tako bili 32.457 evrov, njegov predhodnik Božo Jašovič pa je v prvih desetih mesecih 2012 »pospravil« bruto 100.830 evrov, v letu 2011 je zaslužil 147.416 evrov. Nekdanji prvi človek NKBM Matjaž Kovačič je leta 2011 prejel 214 tisoč evrov bruto plače, in to kljub 70 milijonom evrov izgube. O skromnejših prejemkih torej ne duha ne sluha.
Podobno vprašanje smo naslovili tudi na stečajnega upravitelja SCT Leona Benigarja Tošiča, v času »svete trojice« Zidar-Jamnik-Meze. Tudi tukaj ni bilo govora o manjših prejemkih. Še več, sveta trojica se je pred začetkom prisilne poravnave matične družbe zaposlila na družbi SCT holding in tam dobivala plačo za polovični delovni čas, drugo polovico plače pa je naprej vlekla v matičnem SCT. Zaposlitev je bila po mnenju Benigarja Tošiča fiktivna, saj je matični SCT nakazal na SCT holding 360 tisoč evrov z izgovorom pogodbe o poslovnem svetovanju.
S tem vprašanjem smo se nazadnje obrnili tudi na dve prezadolženi podjetji (Merkur in Mercator) ter na tri podjetja, ki so svoje dolgove že prenesla na slabo banko (ACH, DZS in Trimo). Nihče se sicer ni skliceval na omenjeni 270. člen ZGD-1, vsi razen enega pa so odgovorili, da so bile plače poslovodstva znižane. Seveda nikakor ne na raven minimalne plače. Mercator je v začetku kriznega obdobja predsedniku uprave znižala plačo za 30 odstotkov, članom uprave pa za 20. V Merkurju je upad plač uprave znašal deset odstotkov, Trimo je upravi in direktorjem v letih 2011 in 2013 znižal plačo za povprečno 30 odstotkov, ACH zaposlenim za deset odstotkov, vodstvu pa za 20 odstotkov.
Iz DZS so nam sporočili, da ni bilo potrebe po zniževanju plač, ker je njihovo poslovanje še naprej uspešno: matična firma je 2012. imela 2,7 milijona evrov dobička, skupina sem milijonov evrov. Ob tako uspešnem poslovanju je težko razumeti potrebo po prenosu slabih terjatev DZS na slabo banko, a to je že druga zgodba.