Inštitut za raziskovanje in svetovanje v managementu Fakultete za management Univerze na Primorskem je ta teden v Škofji Loki v sklopu strokovnih srečanj Izzivi in priložnosti na hitro razvijajočih se trgih pripravil tematsko razpravo o Japonski, ki je ena vodilnih svetovnih gospodarstev.
Kot je povedal profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management Dragan Kesič, je Japonska peti največji svetovni izvoznik ter uvoznik blaga, za EU pa je šesti najpomembnejši izvozni in uvozni trg. Vzpostavljen sporazum o gospodarskem partnerstvu med Japonsko in EU pa odpira nove poslovne priložnosti tudi za slovenska podjetja.
Zaenkrat je medsebojna menjava blaga in storitev med Slovenijo in Japonsko nizka in znaša letno okrog 80 milijonov evrov. Samo 0,12 odstotka slovenskega izvoza gre na Japonsko. Tu se odraža tudi glavna slabost slovenskega mednarodnega poslovanja, ki je po Kesičevih besedah prevelika odvisnost od evropskih trgov in premajhna prisotnost na svetovnih strateških trgih.
"Poslovno sodelovanje med državama je precej šibko, obstaja pa precejšen potencial za naprej," je prepričana diplomatka na veleposlaništvu Japonske v Sloveniji Yuko Fujii, ki je spomnila na nekaj dobrih primerov sodelovanja med državama. Tako ima naložbe v Sloveniji 19 japonskih podjetij. Tuje neposredne investicije Japonske v Sloveniji so konec leta 2012 dosegale 28,6 milijona evrov, tuje neposredne investicije Slovenije na Japonskem pa le tri milijone evrov.
"Da razvijamo dobre odnose, moramo drug drugega čim bolje razumeti," je izpostavila Fujiijeva. Pri tem lahko slovenskemu gospodarstvu pomagajo podjetja, ki so že razvila dobro sodelovanje z japonskimi partnerji. Svoje izkušnje sta delila Borut Ovsenek, direktor in lastnik podjetja Euroasia Trade iz Kranja, ki se ukvarja z izvozom pohištva, lesa in vina, ter Tone Matjašič, direktor podjetja Panoramic Travel Group iz Ljubljane, ki vozi tuje turiste v Slovenijo.
Slovenijo letno obišče več kot 40.000 japonskih turistov, del jih v Slovenijo prispe prek turističnega podjetja Panoramic Travel Group, ki deluje tudi na japonskem trgu. Kot je povedal Matjašič, je poslovna kultura na Japonskem povsem drugačna od naše. Rokovanje je na Japonskem prej izjema kot pravilo, zelo pomembna pa je komunikacija v japonščini. Poleg tega Japonci zelo cenijo izkušnje in lojalnost.
Zato mora biti pristop na japonski trg drugačen in podjetja se morajo zavedati, da preboj ne bo hiter. Matjašič meni, da je razlog, zakaj slovenska podjetja tako malo trgujejo z Japonsko prav v tem, ker se bojijo kulturnih razlik. "Definitivno pa so prihodnost za Slovenijo azijski trgi in ne priključitev na nemški vlak ali šepanje za Francozi. Moje mnenje je, da je treba iti v svet in biti pogumen, šele to prinese rezultate," je izpostavil Matjašič.