"Pri nas prevladuje praksa, da se spomin na ta sveti čas naše zgodovine iz dneva v dan zlorablja za politikanstvo in zdraharstvo"

Kot je na Mali Gori, kjer je 13. maja 1941 prišlo do prvega oboroženega spopad Slovencev z okupatorjem v drugi svetovni vojni, dejal Počivalšek, je bilo slovensko odporništvo vedno pomemben steber naše identitete. "Ko so bili ogroženi naš jezik, naša kultura, naš način življenja, smo znali vstati in se postaviti v bran tega našega največjega bogastva. Znali smo obraniti naše ozemlje, naše premoženje. Pogosto smo v zgodovini pokazali, da znamo kot narod prepoznati klic svojega časa in da se znamo na ta klic tudi ustrezno odzvati," je dejal. To so po njegovih besedah dokazali Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik v prvem spopadu z okupatorjem na Mali Gori.

Opozoril je na zlorabo zgodovine v politične namene. "Pri nas pa prevladuje praksa, ki ni ravno zdrava za nacijo. Praksa, da se spomin na ta sveti čas naše zgodovine iz dneva v dan zlorablja za politikanstvo in zdraharstvo. To za nikogar, ki to počne, ne more biti poklon tem, v imenu katerih to počne," je dejal.

Prepričan je, da če želimo ponoviti poteze naših staršev, odgovoriti na klic svojega časa, potem je zdaj res zadnji trenutek, da se vsi skupaj povežemo v psihološkem, družbenem in gospodarskem okrevanju. Pri tem je pozval, da več pozornosti namenimo tistemu, kar nam je skupnega in na čemer lahko gradimo razvoj in standard ljudi, ne pa tistemu, kar nas razdvaja in danes ni več bistveno.

Zdaj je po njegovih besedah čas, "da se poenotimo vsaj glede razvojne vizije in se s to razvojno fronto poklonimo našim prednikom, ki so se v ključnih trenutkih odzvali na klic svojega časa in naredili prave poteze za slovenski narod".

Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša, ki je ob tej priložnosti položil venec k spomeniku TIGR. Pred slovesnostjo so sicer iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom) sporočili, da bosta pri njenem vsebinskem delu poudarjeni čistost misli in duha, izraženi "skozi poezijo predvsem malo znanih ali celo nekolikanj zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa uveljavljenega avtorja Karla Destovnika Kajuha".

Pahor pa je dopoldne položil venec k spomeniku OF v Rožni dolini. Zatem je nagovoril državljane iz predsedniške palače. V nagovoru je pozval k sožitju in medsebojnemu spoštovanju, saj nas več stvari združuje, kot ločuje.

"Najbolj je pomembno, da se poslušamo, slišimo in upoštevamo. Tudi, da se spoštujemo. Za prihodnost naše skupnosti je odločilno, da lahko vsak pove svoje stališče. To pravico ima vsak in ta mu ne more biti kratena, niti ko gre za razmere, ki smo jim danes priča," je dejal.

Ocenil je, da smo šli Slovenci zlasti v času druge svetovne vojne skozi veliko preizkušenj. Po njegovih besedah je zato pomembno, da si kot skupnost prisluhnemo ne glede na razlike in da se odzivamo na nevarnosti, kot so vojna in vojne grozote.

Poudaril je pomen slovenskega partizanskega gibanja v času druge svetovne vojne. "Nihče nima pravice pozabiti, da je slovensko partizansko gibanje samo in z zavezniki prispevalo za to državo, brez njega slovenski narod ne bi bil svoboden, in brez njega ne bi bil potegnjen zgodovinski lok, ki je omogočil slovensko državnost," je opozoril.

Državljane je skupaj s Pahorjem nagovoril tudi predsednik Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Marijan Križman, ki je opozoril na pomen partizanskega gibanja. "Partizanski boj je prinesel mir, svobodo in solidarnost, prinesel pa je tudi podlago za ustanovitev države, v kateri danes živimo," je dejal.

Glede sprave pa je dejal: "Sprava ne more biti napisana tako, da izenačujemo domobrance in partizane, da ločujemo partizane in komuniste, in tako, da zmanjšujemo pomen partizanskega boja ter da poskušamo uravnotežiti z domobranci vse tisto, kar se je v 2. svetovni vojni zgodilo in s tem zmanjšati pomen."

Dneva upora proti okupatorju se je v poslanci spomnil tudi predsednik DZ Igor Zorčič. V njej je zapisal, da se danes soočamo z drugačnimi izzivi kot pred 80 leti, pri tem pa je za pravilnost odločitev pomembno zavedanje o naši brezpogojni zavezanosti temeljnim vrednotam demokratične družbe. Dan upora proti okupatorju je priložnost, da se na to znova spomnimo, je zapisal.

Spomnil je, da je bila pred 80 leti v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, pozneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF) slovenskega naroda, kar je za seboj pustilo močna zgodovinska sporočila. "Najprej o tem, kako pomembna je bila enotnost predstavnikov različnih politik in družbenih skupin ob soočanju z bližajočo se fašistično pošastjo. In drugo, da je za tovrstne odločilne premike potrebna izjemna hrabrost, saj smo se uprli veliko močnejšemu sovražniku, pred katerim je trepetal ves svet," je zapisal.

S temi odločitvami in dejanji so se Slovenci po njegovih navedbah "nedvomno postavili na pravo stran zgodovine, med tiste države in narode, ki so prepoznali vso monstruoznost fašistične ideologije in njenih načrtov o urejanju sveta, utemeljenih na rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu ter uničevanju vsega drugačnega".

Praznik je sicer zaznamoval tudi protest na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer se je po prvih podatkih policije zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nasprotovanje zanje spornim ravnanjem oblasti. Zadnje leto je po njihovih besedah poleg epidemije zaznamovalo predvsem delovanje oblasti v tej epidemiji, pri čemer so med drugim izpostavili napade na različne skupine, od kulturnikov, medijev, nevladnih organizacij in intelektualcev ter ignoriranje demokratičnih načel. Kot so še navedli na policiji, je shod potekal mirno, večjih kršitev ali incidentov pa za zdaj niso zaznali.

Medtem se je sicer na Kongresnem trgu odvijal še en shod več civilnih iniciativ, ki so se zavzele za povezovanje in proti delitvam ljudi.

80. obletnico ustanovitve OF so sicer na predvečer preko spletne slovesnosti obeležili tudi v ZZB NOB. Ob tem so med drugim poudarili, da je ponovno nastopil čas za OF slovenskega naroda, ki mora združiti vse ljudi, ki jim ni vseeno, kam gre ta svet in kam nas vodijo vladajoči.

Na predvečer praznika sta obletnico s slovesnim odkritjem spominske plošče v Vidmarjevi hiši obeležila tudi Pahor in veleposlanica Nemčije Natalie Kauther. Slednja se je v imenu Nemčije opravičila za grozote med drugo svetovno vojno, Pahor pa je opozoril na pomen te geste za prihodnost.