V uredništvo revije Reporter smo prejeli sklep vrhovnega sodišča, da našega zahtevka, da se pri odločanju v kazenski zadevi proti uredniku Silvestru Šurli in novinarju Marku Medvešku izloči vrhovna sodnica Vesna Žalik, ne bodo upoštevali. Pod sklep je podpisana podpredsednica Nina Betetto, pričakovali pa nismo samo, da bo naš predlog upoštevan, temveč da bo odgovor razumljiv. Pač v duhu zadnje novinarske konference predsednika sodišča Branka Masleša, češ da bodo sodbe (in najbrž tudi drugi sklepi sodišč) jezikovno bolj preproste in zato bolj razumljive povprečnemu državljanu. Če pustimo ob strani, da je dotični osebek s Tavčarjeve 9, očitno želel povedati, da so do zdaj izdajali nadpovprečne sklepe, ker so pač nadpovprečni, tisti, ki so jim sodbe vročene, pa v najboljšem primeru povprečni, je vendarle težko razumljivo, da nam Betettova enkrat sporoča, da bo Žalikova v naši zadevi pristranska, takoj v naslednjem stavku pa nepristranska. Ampak najprej na kratko ponovimo zgodbo.
V Reporterju smo pred leti pisali o Žigi Preglju, ki je na internetu našel pornografske fotografije svoje šolske psihologinje Branke Pregelj Arčon (nista sorodnika) z moškim, ki ni bil njen mož. Na udaru tožilstva sta se znašla tudi njegova starša, o čemer smo poročali, kar smo storili na prošnjo staršev, z njunim pisnim soglasjem. Kljub temu je ljubljanska tožilka Sonja Breznik na okrajno sodišče v Ljubljani vložila obtožni predlog zoper Šurlo in Medveška zaradi kršitve tajnosti postopka, ker smo objavili ime in priimek učenca in imeni njegovih staršev. Oba sta bila obsojena na nižji stopnji, sodba je bila potrjena na višji, zato smo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Primer je dobila v roke ravno vrhovna sodnica Vesna Žalik, razvpita iz zadeve Patria, o katere delu smo lani napisali več zelo kritičnih člankov. Prav Šurla je kot odgovorni urednik odločal, ali se bo posamezna vsebina o Žalikovi objavila, zato se nam je upravičeno porajalo vprašanje, kako bo sodnica o tej zadevi odločala nepristransko, še posebej zato, ker jo je Reporterjev fotograf pred meseci fotografiral ob njenem, vstopanju v stavbo sodišča ter zahtevala osebne podatke in izbris fotografij. In spet je o tem odločil urednik Šurla. Skratka, precej okoliščin, ki vzbujajo dvom, da bo Žalikova odločala nepristransko. In zdaj nam Betettova sporoča, da »medijske objave ne morejo ogroziti zaupanja javnosti v nepristranskost sojenja«.
Prava jezikovna in pojmovna zmeda nastane pri dveh povedih: »Vrhovna sodnica Vesna Žalik je v izjavi o predlogu za izločitev navedla, da niso prisotne nobene okoliščine o njeni nepristranskosti. Vložnik zahteve za izločitev po njenem mnenju le sklepa, da bo zaradi objav odločala nepristransko, ne utemelji pa kakršnihkoli predsodkov oziroma negativnih stališč, ki bi kazali na pristranskost pri sojenju.« Kaj to pomeni? Prvič, da ni okoliščin o njeni nepristranskosti. Seveda jih ni, mi smo v zahtevi za izločitev navajali okoliščine, ki kažejo na njeno možno pristranskost, ne pa okoliščine, ki bi kazale na njeno nepristranskost. Drugič, da revija Reporter lahko le sklepa, da bo zaradi objav Žalikova odločala nepristransko. Ne, gospa Betetto, mi ne sklepamo, da bo odločala nepristransko, mi sklepamo, da bo odločala pristransko, in to ravno zaradi okoliščin, ki smo jih navedli. O, sveta preproščina, a je to tako težko razumeti ali kaj? In tretjič, besedo pristranskost Betettova v zadnjem stavku druge povedi, glej čudo čudno, pravilno uporabi. Ja, zato smo ji hvaležni.
Seveda smo se prebili skozi obrazložitev sklepa, vendar smo ostali v rahlem dvomu, ali je Betettova želela povedati, da bo Žalikova o naši zadevi odločala nepristransko ali pristransko. Sicer ima prav, ko pravi, da ni dovolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, ampak mora biti videz nepristranskosti tudi navzven. Žalikova Betettovi lahko tisoč in enkrat reče, da bo v zadevi Reporter nepristranska, toda videz pristranskosti ostaja zaradi zapisov o sodnici Žalikovi. Toda Betettova pravi, da so vrhovni sodniki tako ali tako medijsko precej izpostavljeni in da so kritični zapisi o sodnikih pričakovani. »Zato takšni zapisi še ne pomenijo objektivnih okoliščin, ki bi v javnosti vzbujale dvom o sodnikovi nepristranskosti, vložnik pa zahteve za izločitev ne utemeljuje z nobenimi drugimi dejstvi,« je še zapisala Betettova. Zelo prevzetno in pristransko, bi lahko rekli, pa ne mislimo na istoimenski roman Jane Austin Prevzetnost in pristranost, niti istoimenski film Joeja Wrighta, še manj pa na igralsko zasedbo s Keiro Knightley na čelu. Hm, imeli bi namreč hude težave, kdo bi koga igral.