Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša meni, da podatki o delovanju sodstva lani kažejo, da so lahko na dosežke ponosni. Število nerešenih zadev je v primerjavi z letom 2013 upadlo za 11,3 odstotka, prvič v 20 letih se je število pomembnejših nerešenih zadev spustilo pod 100.000. Skrajšal se je tudi povprečni pričakovani čas rešitve zadev.
Skupaj z nerešenimi zadevami iz leta 2013 so imela sodišča lani v delu preko 1,356 milijona zadev. Število nerešenih zadev je v primerjavi z letom 2013 upadlo za 11,3 odstotka, v primerjavi z letom 2011 pa za 32,1 odstotka, je na novinarski konferenci ob današnji otvoritvi sodnega leta povedala podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto.
Sodišča so lani dobila v reševanje nekaj čez 153.000 pomembnejših zadev, kar je 3,7 odstotka manj kot leto poprej. Rešila pa so več kot 162.000 pomembnejših zadev. Ob koncu leta je ostalo nerešenih manj kot 96.000 pomembnejših zadev, kar je 8,3 odstotka manj kot ob koncu leta 2013 in 30,6 odstotka manj kot ob koncu leta 2011.
Skrajšal se je tudi povprečni pričakovani čas rešitve vseh zadev. Lani je povprečni pričakovani čas znašal 3,3 meseca in se je glede na leto 2013 skrajšal za 0,2 meseca. Pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev pa se je s 7,2 meseca v letu 2013 skrajšal na 7,1 meseca v letu 2014, je pojasnila Betettova.
Sodišča so po besedah Betettove lani poslovala uspešno, saj so rešila več zadev, kot so jih dobila. Od leta 2011 se je pomembno skrajševal povprečni čas sojenja tako kazenskih, pravdnih in gospodarsko-pravdnih zadev. Problematična pa po njenih besedah ostaja nepremičninska izvršba. Čeprav večina okrajnih sodišč obvladuje pripad, pa povprečni čas reševanja ostaja predolg (20,4 meseca), je dejala.
Opozorila je tudi na dejstvo, da se je za trikrat povečalo število insolventnih zadev, zaradi česar so se stroški z 1,7 milijona evrov v letu 2013 povišali na lanskih dobrih 11 milijonov evrov. Kljub temu so bile vse obveznosti sodišč za leto 2014 tudi poravnane v prejšnjem letu.
Po besedah Masleše je bilo januarja letos zaposlenih 931 sodnikov, od leta 2007 se je število sodnikov zmanjšalo za 164. S tem se po njegovih besedah približujejo razmerju 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev, ki je zastavljen v dokumentu Evropa 2020. Z razmerjem 45 sodnikov na 100.000 prebivalcev pa so po besedah Betettove dosegli cilj v zavezi za kakovost slovenskega sodstva.
Masleša je dejal, da slovensko sodstvo prvič po 20 letih ni več soočeno z neposrednim bremenom števila nerešenih zadev, kar pa ne pomeni, da so lahko s trenutnim stanjem zadovoljni in da je že primerljivo z najuspešnejšimi sodnimi sistemi v Evropi.
Za letošnje leto pa je napovedal, da bodo posebno pozornost namenili povečanju kakovosti sojenja. Med prioritetami bo poglabljanje strokovne usposobljenosti in znanja sodnikov. Več pozornosti je po njegovem mnenju treba nameniti tudi razumljivosti sodb. "To pravno latovščino je treba opustiti," je dejal in dodal, da mora biti sodba napisana v jeziku, ki ga razume vsak povprečen državljan, struktura sodbe kot tudi razglasitev pa morata biti jasni.
Nadaljevali bodo z merjenjem zadovoljstva uporabnikov. Pri tem je navedel izsledke javnomnenjske raziskave, ki kaže, da je 59 odstotkov udeležencev sodnih postopkov menilo, da je bil izid postopka pravičen. Prav tako so udeleženci raziskave delovanje sodstva ocenili z oceno prav dobro, pri čemer je opozoril na razliko s "skrbno negovano in potencirano negativno oceno v javnosti".
Pri tem je opozoril na nevarnost nenehnega katastrofičnega prikazovanja sodstva kot nedelujočega, neučinkovitega, nekompetentnega ali spolitiziranega z neprikritim namenom rušenja njegove legitimnosti, ohromitve odločanja in ustrahovanja sodnikov.
Konstruiranje zgodb, ki naj bi utemeljevale takšno sliko sodstva, po njegovem mnenju največ pove o avtorjih, v njih pa se kaže njihov lastni način dojemanja sveta in delovanja. Ne glede na pritiske in napade je strateška usmeritev sodstva zagotavljanje poštenega, predvidljivega, pravočasnega in stroškovno učinkovitega postopka, kakovostne storitve in enakega dostopa za vse stranke v postopku, je dejal.
V razmerah, v katerih je sodstvo delovalo, ko so bili "vetrovi nenaklonjeni, jadra pa pokrpana", je po njegovem mnenju sodstvo dobro krmarilo. Dejal je, da so spodbudni rezultati sad dolgoletnega dobrega dela sodnikov in sodnega osebja.
"V sodstvu ne velja rek, da tistemu, ki ne ve, kam pripluti, noben veter ni dober. Nasprotno, dokazali smo, da znamo izkoristiti vsako sapico in da je tudi v zahtevnih, včasih nepredvidljivih razmerah, jasno, kam želimo priti in kako bomo do tja prišli," je še dodal Masleša.