Prek jedrske energije v zeleno, pravita Golob in evropski komisar

"Delimo mnenje, da je jedrska energija sestavni del rešitve zelenega prehoda, da moramo na področju jedrske energije narediti velike korake naprej," je povedal Golob po srečanju z Bretonom, na katerem so med drugim govorili o energetiki. Jedrsko energijo pa je treba vključiti tudi v ustrezne evropske sklade, je dodal.

"Samo tako bo lahko Evropa zagotovila dovolj energije za svoje potrebe v naslednjih 10 ali 15 letih," je poudaril Golob.

Tudi Breton je poudaril pomen jedrske energije pri zelenem prehodu, saj gre za energijo brez izpustov ogljikovega dioksida. Po izračunih komisije bi moral za dosego podnebnih ciljev do leta 2050 tedaj delež jedrske energije v EU znašati najmanj 20 odstotkov, je dejal.

"Pomembni so tudi napredek in inovacije. Na tem področju moramo še naprej vlagati v varnejšo in čistejšo tehnologijo," je povedal Breton in dodal, da imata s slovenskim premierjem glede jedrske tehnologije zelo podobna stališča.

Golob je pojasnil, da na srečanju niso govorili zgolj o sodelovanju držav članic pri gradnji novih enot tradicionalnih reaktorjev, ampak predvsem, kako vzpostaviti zavezništvo pri raziskovanju novih tehnologij, kot so mali jedrski reaktorji.

"V prihodnost moramo po obeh poteh in potem bo čas pokazal, katera od teh dveh tehnologij ima največji potencial znotraj EU za zagotavljanje čiste in poceni energije za prihodnost," je še povedal.

Breton je Golobu ter ministroma za obrambo in gospodarstvo Marjanu Šarcu in Matjažu Hanu med drugim predstavil predlog akta o industriji z neto ničelnimi izpusti, s katerim želi komisija spodbuditi proizvodnjo teh tehnologij v EU.

Predlog čiste tehnologije deli na dve kategoriji. V prvi opredeljuje vse tehnologije z neto ničelnimi izpusti, med katerimi so tudi napredne jedrske tehnologije. Druga kategorija medtem vključuje osem strateških čistih tehnologij, proizvodnja katerih bi imela več prednosti pri umeščanju v prostor.

Slovenija si po Golobovih besedah skupaj z več drugimi članicami prizadeva, da bi bila tudi jedrska tehnologija med strateškimi, kar je po njegovem mnenju še mogoče doseči.

Z evropskimi sredstvi pa bi lahko podprli tudi zeleni prehod in s tem povezano prestrukturiranje slovenske avtomobilske industrije. Komisar je namreč načelno podprl načrte, da bi slovenski avtomobilski grozd prek čezmejnih projektov povezali s partnerji v Evropi, je povedal Golob.

Breton je dodal, da bi s tem, ko bi izkoristili orodja za čezmejno sodelovanje, zagotovili priložnosti ne samo za Slovenijo, ampak za vso Evropo in evropske družbe.

"Slovenija ima dolgo zgodovino v avtomobilski industriji in ima pomembno vlogo v dobavni verigi, z veliko znanja in izkušenj," je poudaril komisar. To velja tudi za slovensko industrijo na splošno, je povedal.

Slovenski premier je ob tem poudaril, da je Slovenija tretja najbolj industrijsko razvita država v EU, česar ne smemo nikoli pozabiti. Industrija pa je v fazi globokega prestrukturiranja.

"Mislim, da je to trenutek, ko lahko Slovenija z ambiciozno industrijsko politiko, vlaganji - tudi evropskih sredstev - in evropskimi partnerstvi poskrbi za svojo prihodnost, za naslednjih 10 do 15 let," je povedal Golob.