Revija Reporter
Slovenija

Predlog SDS za spremembo himne brez podpore v koaliciji

STA

6. mar. 2014 6:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Predlog novele zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, s katerim želi SDS kot himno uzakoniti celotno Zdravljico, ne bo deležen podpore koalicijskih strank, je pokazala včerajšnja obravnava v DZ. Koalicijski ne tako noveli napoveduje neuspešen konec njene zakonodajne poti. Proti zakonskemu predlogu SDS je tudi vlada.

Veljavni zakon kot himno določa sedmo kitico Zdravljice, kar je v očitnem neskladju z ustavo, ki v šestem členu kot himno nedvoumno določa celotno Zdravljico, je poudaril poslanec SDS Branko Grims. Predlog novele SDS utemeljuje tudi s stališčem akademika Borisa Pahorja, da je sedanja izvedba himne tudi v nasprotju z vrednotami, ki jim je pri pisanju Zdravljice sledil France Prešeren.

Kot je dejal Grims, Pahor opozarja, da je sedma kitica izrazito internacionalistično obarvana in ne izraža v zadostni meri tudi vrednote domoljubja, ki ji je Prešeren sledil pri pisanju Zdravljice. Po Grimsovih besedah je predlagana novela prvi zakon o himni v samostojni Sloveniji, ki je skladen z ustavo in ki kot himno določa celotno Zdravljico.

Zakonski predlog SDS prinaša tudi dopustno izjemo, to je izvedbo himne v skrajšani obliki, če objektivne okoliščine ne bi dopuščale izvedbe celotne Zdravljice. Skrajšana oblika bi obsegala drugo in sedmo kitico v tem vrstnem redu, s čimer bi se, tako Grims, spoštovala dediščina Prešerna, ki je na prvo mesto postavil svojo deželo, danes samostojno Slovenijo.

Novela pa tudi na novo opredeljuje, da je vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov strogo prepovedano in mora biti strogo sankcionirano, saj gre za izrazito delovanje v nasprotju s temeljnimi postulati slovenske države in njenimi simboli, je pojasnil Grims.

Državna sekretarka Renata Zatler je pojasnila, da vlada zavrača navedbo predlagatelja, da je veljavni zakon v nasprotju z ustavo in da ustava kot himno nedvoumno določa celotno Zdravljico. Vlada pri tem opozarja na uveljavljen ustavni običaj v slovenski ustavni ureditvi, da je državna himna sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki jo je uglasbil Stanko Premrl.

Da gre pri tem za ustavni običaj, po besedah Zatlerjeve kaže tudi dejstvo, da je predvsem ob nastajanju samostojne slovenske države in njenih simbolov v družbi veljalo široko soglasje, da je himna sedma kitica Zdravljice.

SDS torej s predlogom novele zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi ni prepričala koalicijskih strank. Poslanec DeSUS Ivan Hršak se je vprašal o smiselnosti spreminjanja več kot 20-letne tradicije glede himne. Po njegovih besedah sprememba himne, kot jo predlaga SDS, ne bo prispevala k večjemu domoljubju zlasti med mladimi.

Poslanec PS Jerko Čehovin je SDS očital, da je pri pripravi zakonskega predloga negirala mnenje stroke, himno pa podredila svojim dnevnopolitičnim potrebam. Majda Potrata iz SD pa je poudarila, da je glavna značilnost državnega simbola njegova trajnost, morebitna sprememba simbola pa mora biti premišljena in vsesplošno sprejeta.

Poslanec DL Branko Kurnjek je dejal, da se pravi namen novele pravzaprav skriva v določbi, ki se nanaša na prepoved poveličevanja totalitarnih režimov, z njo pa SDS ponovno odpira ideološke teme. Čehovin je menil, da želi SDS s tem predvsem s proslav pregnati praproščake.

SDS pa lahko računa na podporo SLS in NSi. Poslanec Jožef Horvat je dejal, da poslanska skupina NSi podpira predlog SDS v delu, ki za himno določa drugo in sedmo kitico Zdravljice. Predlog, da bi bila himna celotna Zdravljica, pa po njegovem mnenju terja dodatni razmislek, in to zaradi povsem praktičnih razlogov. V SLS pa pritrjujejo stališču SDS, da je veljavni zakon v primeru himne v neskladju z ustavo.

Poslanci bodo o primernosti zakonskega predloga za nadaljnjo obravnavo odločali v četrtek.