Staričeva: Spopadi na splošno niso zelo ostri, a kampanja na družbenih omrežjih umazana
Gledano z distance in s stališča širše javnosti najbolj bodeta v oči Maribor in Koper. V Kopru dolgoletnemu županu Borisu Popoviču grozi, da v boju z Alešem Bržanom izgubi ta položaj. V Mariboru sta kandidata zanimiva: na eni strani je to nekdanji župan Franc Kangler in nov obraz v politiki, ki se zgleduje po ljubljanskem županu Zoranu Jankoviču, Saša Arsenovič, je za STA izpostavila urednica uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija Tanja Starič.
Spopadi med kandidati se sicer razlikujejo od okolja do okolja, a gledano na splošno, Staričeva ocenjuje, da niso zelo ostri. Se pa v določenih segmentih, predvsem na družbenih omrežjih, zdi kampanja zelo umazana, odpirajo se teme, ki niso del neke županske zgodbe, ugotavlja in dodaja, da tudi tokrat, podobno kot na volitvah zadnjih nekaj let, vidimo veliko uporabo, celo zlorabo družbenih medijev, kjer poteka vzporedna kampanja.
"Na soočenjih se pogovarjajo o lokalnih problematikah in kako reševati stvari, če pa spremljamo družbene medije oziroma to, kar se dogaja zlasti po spletu, je pa tudi veliko nizkih udarcev in umazanih zgodb, ki jih sicer ne izrekajo kandidati, so pa zagotovo v funkciji volilne kampanje," je dejala Staričeva in dodala, da se še posebej zdi, da je veliko teh bizarnih ali zelo umazanih zgodb v Kopru.
Čakš: Občutek, da se ne dogaja veliko, lahko varljiv, v ozadju namreč močno brbota
Tudi urednik portala Domovina Rok Čakš izpostavlja, da se volilna kampanja na lokalni ravni po svoji naravi precej razlikuje od tiste na državni ravni, saj se osredotoča na zelo specifične, konkretne ciljne tematike, ideologijo pa pušča ob strani. Ni toliko pomembno, kdo je levi in kdo desni - do neke mere sicer še vedno -, ampak je za ljudi ključna povezava med tem, kaj kandidat obljublja, da bo naredil, in vero, da je to tudi sposoben izpeljati.
Morda je občutek, da je kampanja manj opazna, posledica tega, da se glede na prejšnje kampanje v veliki meri seli na splet, konkretneje na družbena omrežja, predvsem Facebook, in na lokalne spletne portale, ki imajo branost in doseg. "Proces sicer traja že nekaj časa, ampak tokrat je premik res očiten. Družbena omrežja namreč kandidatom omogočajo, da veliko število potencialnih volivcev nagovarjajo neposredno in predvsem poceni," je za STA izpostavil Čakš.
A pri tem teren, oziroma osebni stik z volivci še vedno ostaja pomemben, nenadomestljiv del politične kampanje, dodano vrednost pa mu daje prav spremljanje terenske aktivnosti prek spletnih objav, dodaja Čakš. Izpostavlja še, da povsem v zatonu tudi ni še ena klasična metoda, to so veliki plakati s podobami kandidatov. S tem še vedno predvsem ustvarjajo vtis, da je nek kandidat v okolju prisoten, prepoznaven, močan.
Zanimanje širše javnosti za drugi krog logično pade, saj so v treh četrtinah občin rezultati volitev znani in ljudi pač mnogo bolj kot kaj drugega zanima tisto, kar jih neposredno zadeva. Ampak tam, kjer županski kandidati vendarle tečejo drugi krog, pa se zanimanje javnosti dodatno intenzivira, še posebej, če je rezultat po prvem krogu med kandidatoma tesen, pravi Čakš.
"Dogaja se celo, da se volivci bolj angažirajo pri iskanju dodatne podpore kandidatu, ki ga podpirajo, torej pri nagovarjanju sorodnikov, sosedov, znancev, da gredo na volišče podpreti 'njihovega' kandidata. Posledično se tudi celotna kampanja intenzivira, na trenutke lahko celo tudi histerizira in prav v zadnjih dneh pred drugim krogom pogosteje prihaja do pojava negativne kampanje in tudi tistih bolj umazanih prijemov, ki so znani iz politike," ocenjuje urednik portala Domovina.
Zato je občutek, da se navzven kaj dosti ne dogaja, lahko varljiv, saj ponavadi hkrati močno brbota v zakulisju, kjer se sklepajo kompromisi, politična kupčkanja v zameno za podporo izpadlih kandidatov, že razdeljujejo bodoče politične funkcije, mesta v odborih, nadzornih svetih in podobno, povzema Čakš.
Analitika: V drugem krogu praviloma nižja volilna udeležba
V drugem krogu je kljub vsemu praviloma nižja volilna udeležba, izpostavljata oba urednika. Staričeva ocenjuje, da se bodo tam, kjer je zelo tesno ali pa se obeta neka sprememba, verjetno volivci vseeno mobilizirali. To bi se lahko zgodilo v Mariboru in Kopru. A Staričeva vseeno pričakuje, da bo na splošno vendarle za kakšen odstotek nižja udeležba kot v prvem krogu.
Glede napovedi izidov pa urednica na Radiu Slovenija pravi, da bi sprva človek nekako stavil na tiste, ki so v prvem krogu volitev dobili največ glasov, a je po vseh soočenjih in večkrat tudi umazanih vojnah, ki potekajo v paralelnem svetu, izid dejansko težko napovedati.
"Če pogledamo večje občine, ki so bolj pod drobnogledom, bi bili zelo drzni, če bi rekli, kdo je nesporni favorit. Precej bo odvisno od tega, kdo pride na volišča, koliko je kandidatom uspelo svoje volivce prepričati ali pa tiste, ki so nevtralni. Ne gre pa spregledati tudi tega, da kampanja traja do konca," je še izpostavila.
Kampanja pred drugim krogom volitev se sicer končuje danes, od polnoči do nedeljskega zaprtja volišč bo veljal volilni molk, v času katerega je vsakršna agitacija prepovedana.
