Dan pred slovesno razglasitvijo samostojnosti, 25. junija 1991, je tedanja slovenska skupščina sprejela vse potrebne osamosvojitvene dokumente - Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti.

S sprejemom omenjenih dokumentov je Slovenija tudi formalno postala samostojna, svojo samostojnost pa je slovesno razglasila z državo proslavo 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani.

Slavnostni govornik na proslavi je bil takratni predsednik predsedstva Milan Kučan, ki je med drugim dejal, da je razglasitev samostojne države Slovenije med drugim neizbežno in globoko smiselno soglasno dejanje slovenskega naroda, njegove vključenosti v moderno svobodnjaško Evropo in zvestobe temeljnemu političnemu programu zedinjene Slovenije. Ob koncu govora je izgovoril tudi znamenite besede: "Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan."

Tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar pa je na Trgu republike takrat blagoslovil lipo.

A slavje ob novi državi je bilo kratkotrajno, saj se je že naslednji dan začela desetdnevna vojna.