Prebiličev odziv objavljamo v celoti:
Spoštovani brigadir Anton Krkovič!
Začenjam svoj odgovor z dejstvom: vaš doprinos, vaš pogum, vaša dejanja so neizbrisljiva v obrambi slovenskega državotvorja. Vedno sem vas spoštoval, cenil in stojim za dejstvom neponovljivosti dejanj, ki ste jih izpeljali za našo Slovenijo. A vendar se z vašo navedbo: »Ta izjava je žaljivo ponižujoči pljunek v obraz vsem svojcem vseh pripadnikov Slovenske vojske in Policije, ki so svoja življenja položili na oltar domovine za časa slovenske osamosvojitvene vojne« nikakor ne morem strinjati. Še več, kot izrazitega domoljuba, vojaškega zgodovinarja, ki je večino svojega raziskovanja podredil raziskovanja podredil prav obrambi slovenske domovine, me vaše navedbe osebno prizadenejo. Tudi, če spregledam poskus osebne diskretizacije, kjer navajate mojega očeta (mimogrede, ni bil zadnji partijski sekretar zaprtega območja, temveč je bil sekretar podjetja Snežnik, kar sami še kako dobro veste), s katerim ste bili del vaše poti tudi povezani in mu poskušate podtakniti nedržavotvorno, protislovensko in protinarodno dejanje, kar oba veva, da ni res, nikakor ne morem sprejeti vašega zlonamerne obtožbe!
Brigadir Tone Krkovič: izjava dr. Vladimirja Prebiliča je vredna vsakršne obsodbe!
Naj svoj odgovor začnem z izjemnim presenečenjem in še večjim začudenjem. To bi bilo verjetno manjše, v kolikor bi se ne poznala, a upoštevaje dejstvo najinega večletnega sodelovanja, kjer sem nenehno, vztrajno in brezkompromisno vztrajal na vsej izjemnosti vojne za Slovenijo, o njej predaval vsaj 18 generacijam študentom obramboslovja, pojasnjeval vlogo in pomen ter nikoli ponovljive dosežke pripadnic in pripadnikov slovenskih obrambnih struktur pri obrambi domovine, napisal več znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov na to temo ter izvedel več projektov, kjer sem o tem dejstvu ozaveščal več stotin učiteljev po vsej Sloveniji, se me vaše navedbe osebno dotaknejo. Vse kar sem navedel je preverljivo v moji bibliografiji in dejstvih, ki jih hranijo na Zavodu za šolstvo ter Ministrstvu za izobraževanje. Vojna za samostojno in neodvisno Slovenijo je primer PRAVNE in PRAVIČNE vojne, redkost, ki je ne premorejo (pre)številni narodi. Dejstvo, ki je po mojem primeru krivično zapostavljeno, morda celo zavestno spregledano! Nato opozarjam vsaj dvajset let in bom opozarjal, dokler bom le mogel!
A naj grem korak dalje: kot župan sem vedno finančno, materialno in intelektualno podpiral prav vse napore, ki omogočajo ohranjanje najbolj izjemnih dejstev na področju obrambe slovenske samostojnosti in neodvisnosti, vključno z društvom, katerega član ste. Tudi te navedbe so preverljive in dokazljive, česar se zavedava oba.
Pa naj pojasnim očitano mi navedbo – gre za popolno nerazumevanje ali celo nemara zlorabo konteksta pogovora, ki je bil namenjen prihodnosti Slovenske vojske in ne ugotavljanju njenega začetka. V tem smislu sem pojasnjeval vso odličnost, profesionalnost in nujnost obstoja tega podsistema nacionalne varnosti ter izpostavil izjemnost delovanja pripadnic in pripadnikov na mednarodnih operacijah in misijah ter mirnodobnem opravljanju nalog. Nihče v studiu ni imel pred očmi vojne za samostojno in neodvisno Slovenijo, ker to ni bil predmet pogovora. Še več, za razmišljanje o tej nadvse pomembni temi bi bilo podcenjevalno govoriti tako mimogrede. Moja navedba, ki ste jo vzeli iz konteksta, je bila pohvala vsem poveljnicam in poveljnikom, ki odgovorno, prizadevno in skrajno odlično, upoštevaje pogoje v katerih morajo delati – kar je bila tema tega pogovora v smislu zagotavljanja virov (materialnih in finančnih za delovanje Slovenske vojske) – da se lahko Slovenska vojska ob dejstvu 25 letnega delovanja tudi v tveganih operacijah ni srečala z izgubami v svojih vrstah. Nihče v studiu in od poslušalcev ni razumel navedbe, kot jo tolmačite Vi. Zato tudi ni bilo dematija in ta tudi ni potreben!
Veselijo me vaše navedbe o posvetu na temo rojstva Slovenske vojske, saj menim, da moramo tovrstna razmišljanja ohranjati tudi v bodoče. V POPOLNOSTI se strinjava, da so žrtve za slovensko samostojnost in neodvisnost slovenski heroji. To je nesporno dejstvo, saj je izguba življenja za domovino najvišja in popolnoma brezčasna vrednota. Morda se ne bova v popolnosti strinjala glede poimenovanja slovenskih obrambnih struktur v samem začetku njihovega oblikovanje in vznikanja, ki so nam zagotovile življenje v svobodni, samostojni in neodvisni Sloveniji, a to pravkar omenjenega dejstva v ničemer ne zmanjšuje.
Zame ostajate najpomembnejša oseba pri izgradnji slovenskih obrambnih kapacitet v najbolj kritičnem času in oče Manevrske strukture narodne zaščite komaj nastajajoče Republike Slovenije. A značilnost velikih osebnosti in junakov je tudi širina razumevanja konteksta, je dostojanstvo in strpnost do vseh, tudi nemara malce drugače mislečih in čast, ki temelji na širokogrudnemu sprejemanju in razumevanju drugih. Med vrednostnimi kvalitetami se ne bodo našle prakse, med katere sodijo diskreditacije in nekatere zlonamerne navedbe.
Za vsa morebitna vprašanja sem vam seveda na razpolago.
Prijazen pozdrav, Vladimir.
