Pozor: na Pokljuki in Mežakli videvajo medvede, previdno na izlet

Kot so danes sporočili iz javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP), se v parku bolj ali manj stalno zadržuje od pet do deset rjavih medvedov. Nekateri na območju prebivajo stalno, drugi pa ga obiščejo občasno oziroma ga zgolj prečkajo. Rjavi medved lahko dnevno prehodi tudi do nekaj deset kilometrov.

Obiskovalcem parka priporočajo, da se predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda in prilagodijo svoje vedenje možni prisotnosti in srečanju z živaljo. "Sleherni uporabnik prostora TNP tudi sam z odgovornim ravnanjem zmanjšuje možnosti neposrednega stika s konfliktno živaljo," poudarjajo.

Obiskovalce pozivajo, naj se držijo označenih poti in naj dosledno spoštujejo predpisano prepoved puščanja psov s povodca. V okolici domov pa naj ne bo dostopnih organskih virov hrane za medvede, kot so smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti, saj ti navajajo medveda na človeka ter so eden ključnih vzrokov težav z medvedom.

Lovska družina Bled je danes sporočila, da je Agencija RS za okolje izdala dovoljenje za odstrel enega rjavega medveda. Dovoljenje je izdano za območje Višelnice med Zgornjimi in Spodnjimi Gorjami ter za območje zaselka Poljane. Lokalne prebivalce obveščajo, da se bo v jutranjih in večernih urah vršil lov na medveda po lovni metodi čakanja. Za čim bolj učinkoviti lov ljudi pozivajo, naj se v tem času po nepotrebnem ne zadržujejo na tem območju.

Letos se je na območju narodnega parka sicer pojavil tudi volk. Vendar, kot pojasnjujejo v javnem zavodu TNP, se volk človeka boji in se mu izogiba. V Sloveniji ni nobenega zabeleženega primera, da bi volk kadarkoli napadel človeka, tudi v širšem evropskem prostoru se to dogaja le izjemoma kot posledica bolezni, na primer stekline.

Prvi izsledki analiz genetskih vzorcev, ki so jih naravovarstveni nadzorniki letošnjo zimo zbrali na območju TNP, so potrdili prisotnost petih volkov in sicer štirih samcev in ene samice. Strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bodo v prihodnjih mesecih pripravili tudi podrobnejše analize v povezavi z ugotavljanjem izvora živali, pojavljanjem v preteklih letih in rekonstrukcijo rodovnika.