Predstavniki Sveta, v okviru katerega odločajo članice unije, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so minuli teden po težavnih večmesečnih pogajanjih v trialogu le dosegli kompromis, ki pa ga morajo sedaj še dokončno ločeno potrditi tako članice kot parlament.
Namen novih pravil, imenovanih direktiva CRD 4, je okrepiti kapitalsko moč bank, tako da se bodo sposobne soočiti z morebitnimi šoki. EU z njimi v svojo zakonodajo prenaša globalni dogovor Basel III iz leta 2010, ki predvideva postopno povečanje minimalnega količnika najbolj kakovostnega kapitala bank z dveh na sedem odstotkov do leta 2019.
Vključitev omejitve nagrad za bankirje v ta sveženj je zahteval parlament. Kompromis veleva, da nagrade ne smejo preseči višine fiksne plače, lahko pa se izjemoma dvignejo do dvakratnika fiksne plače, če na skupščini tako odloči večina delničarjev banke - 75 odstotkov vseh delničarjev ali 66 odstotkov delničarjev v primeru 50-odstotnega kvoruma.
Slovenskih bankirjev načrtovane omejitve ne bodo prizadele. "Glede na strukturo slovenskih bank, ki so večinoma v državni lasti, te omejitve nimajo pomembne vloge, še posebej zato, ker so v teh bankah že omejeni prejemki uprav," je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu, ki opravlja tekoče posle, Andrej Šircelj.
Bolj uspešni so bili finančni ministri pri potrjevanju drugega težko doseženega dogovora v trialogu, svežnja dveh zakonodajnih predlogov za zaostritev fiskalnih pravil, imenovanega "dvojček". Ta prinaša krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni ter nadzora nad prejemnicami finančne pomoči in državami z resnimi finančnimi težavami.
"Dvojček" je nadgradnja svežnja šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, imenovanih "šesterček", ki so začeli veljati decembra 2011.
Poleg tega so finančni ministri dosegli načelen dogovor, da bosta Irska in Portugalska dobili več časa za odplačilo posojil v okviru programa finančne pomoči, s čimer jima želijo olajšati vrnitev na finančne trge, ki je v interesu celotnega območja evra. Trojka mednarodnih posojilodajalcev bo zdaj pripravila podroben predlog.
Ministri so razpravljali tudi o zimski gospodarski napovedi Evropske komisije, ki je pokazala, da več članic, med njimi Slovenija, letos najverjetneje ne bo izpolnilo ciljev za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v ponedeljek po zasedanju evroskupine nakazal, da si lahko še več članic EU obeta podaljšanje rokov za odpravo presežnih javnofinančnih primanjkljajev.
Ta odpustek, ki so ga že dobile Grčija, Španija in Portugalska, je sicer mogoč pod dvema pogojema: v primeru zadostnega truda pri fiskalni konsolidaciji in negativnega vpliva nepričakovanega padca rasti na javne finance.
Na vprašanje, ali bo komisija Sloveniji podaljšala rok ali se bo odločila za sankcije, je Šircelj včeraj odgovoril: "Jaz seveda upam, da bo Evropska komisija ugotovila napor, ki je bil storjen v letu 2012 in se nadaljuje v letu 2013 pri konsolidaciji javnih financ. Ta vlada je dejansko naredila izjemno velik napor za to, da konsolidira javne finance ... in upam, da bo tudi Evropska komisija upoštevala te napore, ki jih je storila ta vlada."
Je pa odločitev komisije po njegovih besedah odvisna tudi od tega, kako se bodo ukrepi izvajali v prihodnje.
Komisija bo odločitev o tem, ali bo proti kršiteljicam uvedla sankcije ali jim bo pogledala skozi prste in podaljšala rok za odpravo presežnih primanjkljajev, sprejela maja, ko bo predstavila spomladansko gospodarsko napoved.
Prav tako je državni sekretar včeraj v Bruslju spomnil, da Rehn Sloveniji priporoča, naj nadaljuje reforme in izvajanje že sprejetih reform, na primer pokojninske reforme in trga dela, ter seveda sanacijo bančnega sistema v okviru posebne družbe, na katero se bodo prenesle sporne terjatve.
Predlagana slaba banka, ki naj bi uredila pereče razmere v slovenskem bančnem sektorju, po Šircljevih besedah nima prave alternative; prav tako ni prav veliko prostora za kompromise.
"Slabo banko imamo ali pa je nimamo. Samo ta alternativa je, da je potem nimamo. Potem se pač rešuje zadeve tako, da se jih dejansko ne rešuje, saj se jih že sedaj ni. Oziroma da se jih rešuje tako, da bodo davkoplačevalci pač dali denar," je dejal državni sekretar, ki je avgusta vodil delovno skupino za priprave zakona o posebni družbi za upravljanje slabih terjatev bank.
Sicer pa je Šircelj spet poudaril, da o morebitnem programu pomoči za Slovenijo v Bruslju ni bilo govora v nobenem kontekstu. "Slovenija je v takšnem finančnem in ekonomskem stanju, da so vprašanja o finančni pomoči neumestna in sama po sebi generirajo neke težave in probleme, ki jih Slovenija ne zasluži," je sklenil.