Balažic je bil leta 2014 odpoklican z mesta veleposlanika v Avstraliji in je ostal brez zaposlitve na zunanjem ministrstvu, potem ko je povzročil veliko razburjenje zaradi stikov z obsojenim pedofilom Nicholasom Omanom. Balažic sicer trdi, da se je z Omanom sestajal po nalogu slovenskega političnega vrha.
Balažic pa je danes medijem predstavil poročilo o okoliščinah odpoklica, ki ga je prejel od KPK. Komisija je poročilo osnovala na dokumentih, ki jih je pridobila od Balažica, zunanjega in notranjega ministrstva, opravila pa je tudi pogovore z Bratuškovo, Erjavcem, Igorjem Lukšičem, dvema uslužbencema MZZ in uslužbencem kabineta Bratuškove.
KPK korupcije v tem primeru ni ugotovila, je pa po besedah Balažica ocenila, da okoliščine odpoklica odpirajo vprašanja, kaj naj bi bil dejanski povod odpoklica, kar podaja sum tudi glede njegove upravičenosti in zakonitosti.
Bratuškova in Erjavec sta trdila, da Balažic ni dobival navodil glede komunikacije z Omanom. A KPK je ugotovila, da je "obstajala e-korespondenca tudi med Balažicem in uslužbencem kabineta Bratuškove glede Omanovega darila Sloveniji, kot tudi glede investicij v Sloveniji". Balažic trdi, da je bil Oman pripravljen Sloveniji podariti zemljišče v srbski entiteti BiH Republiki srbski, kjer naj bi bila nafta. V zameno je želel dobiti slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji.
Nekdanja premierka in zunanji minister sta po besedah Balažica še julija 2014 zanikala, da sta vedela za t.i. primer Tajna diplomacija. A KPK ugotavlja, da je bil "kabinet predsednice vlade seznanjen z nekaterimi aktivnostmi Balažica glede Omanove ponudbe že v letu 2013, minister za zunanje zadeve pa je bil o zadevi seznanjen kasneje, v letu 2014".
Bratuškova je sicer medijem tudi danes ponovila, da za zadevo ni vedela, poleg tega pa o kakem poročilu KPK v zadevi Balažič ne ve nič. Povedala je, da je bila pred letom in pol na razgovoru na KPK, kjer je povedala "dejstva, da nikakršnih navodil Balažic ni dobil". "To pa je vse, kar jaz o tem postopku vem," je še dejala in menila, da skuša Balažic zdaj zgolj iskati medijsko pozornost.
KPK se je sicer po Balažičevih besedah spotaknila tudi ob dejstvo, da v obrazložitvi predloga njegovega odpoklica ni bilo omenjeno njegovo dogovarjanje z Omanom brez navodil vlade ali zunanjega ministra. KPK je ugotovila tudi, da je MZZ ob pripravi predloga odpoklica vedelo, da se je in zakaj naj bi se Balažic sestal z Omanom, a je v obrazložitvi navedlo le, da je Balažic z Omanom, prosilcem za potni list, ravnal izven običajnega postopanja z ostalimi prosilci, ki zaprosijo za izdajo potnega lista.
KPK je zato po besedah Balažica sklenila, da je ravnanje Bratuškove in Erjavca poseglo v pravico javnosti do obveščenosti.
Nekdanji veleposlanik še trdi, da je Erjavec s pritiski dosegel, da se na seji odbora DZ za zunanje zadeve ni razpravljalo o njegovem odpoklicu, na kar naj bi namignila tudi KPK. S tem naj bi primer Erjavec prikrival pred OZP.
Iz teh ugotovitev po trditvah Balažica izhaja, da sta Bratuškova in Erjavec kršila pravico javnosti do obveščenosti, prikrivala dejstva in zavajala javnost, Erjavec pa tudi DZ. A KPK znakov korupcije v vsej zadevi ni ugotovila.
Kljub temu je Balažic danes zahteval, naj Erjavec odstopi z mesta zunanjega ministra oz. naj to od njega zahteva premier Miro Cerar. Ob tem je izrekel podporo interpelaciji, ki sta jo zoper Erjavca vložili opozicijski SDS in NSi. Prav tako pričakuje, da bo Bratuškova odstopila s položaja poslanke. Napovedal je še vložitev kazenske ovadbe.