Poraz Slovenije na sodišču EU, Hrvati lahko še naprej prodajajo svoj teran

Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, bo tako veljala še naprej. V skladu s to izjemo lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je v tožbi, vloženi septembra 2017, spodbijala omenjeni delegirani akt, konkretno uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO) oziroma uredbe 1308/2013, ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.

Tretji odstavek 100. člena določa: "Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila."

Splošno sodišče je ugotovilo, da je komisija 100. člen sicer uporabila retroaktivno, česar zakonodajalec ni predvidel, a da se je z uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi katerega ji je bilo treba priznati retroaktivni učinek, piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavilo sodišče. Ob tem sodišče izpostavlja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale 30. junija 2013, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana.