Osrednja slovesnost, tokrat v nedeljo v Veliki Polani, bo posvečena prekmurščini, več nagovorov bo v tem jeziku. Kot je dejal tamkajšnji župan Damjan Jeklin, ni zgolj narečje, ampak jezik z lastno strukturo in zgodovino, pomemben del identitete ljudi ob Muri. Prekmurje so si do trianonske pogodbe lastili Madžari oziroma Ogri.

»Predlagana ureditev razširja dvojezični režim na območja, kjer ta nikoli ni bil predviden, in s tem preoblikuje jezikovni status mesta Murska Sobota ter javnih zavodov, ki tam delujejo. Takšen poseg je nesprejemljiv in ga obsojamo ter zavračamo.« To so konec lanskega leta med drugim v javnem pismu napisali pomurski strokovnjaki s področij jezika, kulture, zgodovine in umetnosti.

Razlog je bila pobuda namestnika direktorice Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ministrstvu za kulturo za spremembo člena zakona o javni rabi slovenščine ter člena zakona o knjižničarstvu. Kritično do predloga se je odzvala tudi komisija SAZU za slovenski jezik v javnosti.

Dobra plat neuspele pobude, dane mimo sveta knjižnice, je samozavest, ki so jo s tem izrazili pripadniki madžarske skupnosti. Vključno s Ferencem Horváthom, ki je tretjič zapored poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru.

Ker Lendava leži na uradno dvojezičnem območju, je že prej ob sprejemu zakonodaje po njegovih besedah predlagal, da bi bil sedež knjižnice v Lendavi in ne v Murski Soboti. Kaj pa NUK? Bi moral biti (dislocirano) v Lendavi? Konsekvenc predloga takratnega vodje knjižnice v Murski Soboti je še več, a pomembna je, kot rečeno, vitalnost madžarske skupnosti – četudi jih skrbi, da se znanje madžarskega jezika med mlajšimi generacijami slabša.

Porabje je s trianonsko pogodbo ostalo del Madžarske. Porabsko narečje se je razvijalo drugače kot prekmurščina, njegova raba je močno okrnjena. Prenos domačega jezika s staršev na otroke je skoraj povsem pretrgan, več znanja poberejo od starih staršev, ugotavljajo raziskovalci. Gospodarsko, kulturno in jezikovno so ti kraji izolirani od matične države. Od leta 2010, denimo, so porabski Slovenci brez stalnega slovenskega duhovnika.

In mi, ki praznujemo dan priključitve? Koliko nas je, ki smo se pripravljeni odpeljati do Slovenskega doma v Monoštru in naprej do vasi, v katerih južno od reke Rabe biva slovenski rod?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.