Porabci po stoletju čakanja naposled dobili cestno povezavo

Pred tremi leti je namreč celo napovedoval, da bodo porabski Slovenci slovesno odkopali temeljni kamen za cestno povezavo, ki sta ga 17. oktobra 2007. leta položila takratna predsednika slovenske in madžarske vlade, Janez Janša in Ferenc Gyurcsany. Kamen je sameval, madžarska vlada Viktorja Orbana pa si je leta in leta izmišljala nove in nove razloge zakaj se gradnja 5,1 kilometra dolge ceste, vrednost gradbenih del je bila 2,4 milijona evrov,  ni začela. Protest slovenskega življa v Porabju ni kaj dosti pomagal, četudi so Porabci kar z veliko večino leta 2010 podprli Orbanovo stranko na madžarskih parlamentarnih volitvah. Razlog, da se je zadeva tako dolgo vlekla, kaže iskati tudi v »cagavi« politiki slovenske politike do madžarskih oblasti, ki praktično na vseh področjih krši pred 20. leti podpisan meddržavni sporazum o zagotavljanju posebnih pravic manjšin, slovenske na Madžarskem  in madžarske v Sloveniji.
 
To je po svoje priznal tudi Viktor Orban, ko se je v svojem otvoritvenem nagovoru posipa s pepelom češ, z realizacijo tega projekta so Madžari premagali največjo oviro, samega sebe. Mimogrede je pihnil na dušo tudi predsednici naše vlade Alenki Bratušek, ko jo je pohvalil za korajžo, da se je sanacije bančnega sistema in slovenskega gospodarstva  brez evropskega vmešavanja. Sicer pa je njuno včerajšnje srečanje, katerega vrhunec je bila otvoritev cestne povezave, minilo v pogovoru za zaprtimi vrati, podpisom sporazuma, po katerem bosta Slovenija in Madžarska v naslednjih šestih letih odprli šest novih cestnih povezav med državama, Alenka Bratušek pa se je še srečala s predstavniki porabskih Slovencev na Madžarskem.

Alenka Bratušek je v svojem nagovoru opozorila na nekaj uspehov slovenskega življa v Porabju. Med drugim je spomnila na uspešen prevzem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Števanovcih in Gornjem Seniku s strani slovenske državne samouprave, uspešno delovanje Zveze Slovencev na Madžarskem, tednika Porabje in podaljšanje programskega pasu slovenskega radia v Monoštru in še nekaj drugih, po njenih besedah uspešnih projektov, ki so jih izpeljali v Porabju. Pri tem je opozorila, da je treba povečati število čezmejnih projektov, v katere bi bili vključeni obe manjšini in ki bi črpali sredstva iz evropske blagajne. Podrobneje bo o tem govora prihodnji mesec, ko je na sporedu kar nekaj prireditev ob 20 letnici podpisa meddržavnega sporazuma.

Ob rob včerajšnjemu dogajanju velja opozoriti, da Madžari še vedno niso uredili vseh formalnosti v  zvezi z novo cesto, kajti na sodišču teče nekaj tožbenih postopkov, ki so jih vložili lastniki zemljišč in nepremičnin ob njej. V oči je zbodlo tudi dejstvo, da na otvoritvi do besede niso prišli predstavniki slovenskega življa, pa tudi to, da so napisne table le v madžarščini, četudi velja Porabje za dvojezični prostor. Madžari namreč striktno izvajajo določilo, po katerem dvojezične napise namestijo, ko je v kraju najmanj 30 odstotkov manjšine. Enak odstotek velja tudi za delovanje državne narodnostne samouprave, zato v Andovcih, najmanjšem kraju v Porabju že grozi, da ostane brez nje. Vse to in še več bodo morali slovenski politiki doseči v februarskem dialogu z Orbanovimi pogajalci. S slovensko cagavostjo so porabski rojaki le izgubljali.

Sicer pa so z včerajšnjo otvoritvijo poti v Porabju postale nekaj krat krajše. Če je še do včeraj moral nekdo iz Gornjega Senika v Verico, je zato opravil kar 24 kilometrov, od danes le 5,1 kilometra. Trasa je postavljena po nekdanji cerkveni poti, ki so jo porabski Slovenci ubirali že pred stoletjem, ko so iz Verice, Andovcev ali Ritkarovcev hodili na maše v Gornji Senik.