Politični pritiski na policijo: je bila hujša Janševa ali Golobova vlada?

Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti, ali so se člani prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše in člani aktualne vlade premierja Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo policije, pa tudi, ali so nosilci javnih funkcij želeli z domnevnim političnim vmešavanjem v postopke preprečiti ali otežiti delo policije.

Šlo bo za nadaljevanje parlamentarne preiskave iz prejšnjega mandata, ko jo je vodil takratni poslanec LMŠ Rudi Medved in se je končala zgolj z obravnavo vmesnega poročila, je v predstavitvi zahteve dejal Miha Lamut iz Svobode. Predlagatelji so se glede na očitke, da se aktualna vlada tako kot prejšnja nedopustno vmešava v kadrovanje in delo policije, po njegovih besedah odločili, da obdobje preiskave podaljšajo vse do dneva odreditve preiskave. Predmet raziskave pa bo poleg nosilcev javnih funkcij v prejšnji vladi razširjen na nosilce javnih funkcij v aktualni vladi.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi dejali, da smo bili v času prejšnje vlade priča podreditvi delovanja policije političnim ambicijam takrat največje koalicijske stranke SDS. Vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki je bila ustanovljena na zahtevo takratne opozicije in je preiskovala vplivanje javnih funkcionarjev na delo policije, je vsebovalo precej obremenilnih ugotovitev, je povedala Nataša Avšič Bogovič iz Svobode.

V SD so menili, da je seznam očitkov, ki jih bo parlamentarna preiskava obravnavala, dolg. Zagovarjali bodo pravico za tiste, ki so bili zaradi političnega vmešavanja v delo policije oškodovani s strani posameznikov in skupin, ki bi jih morale varovati, je dejal Damijan Zrim.

Na pojave ogrožanja avtonomnosti in strokovnosti policije se je treba ustrezno odzvati, tako da bo vsak nezakonit pritisk na policijo strt ob samem nastajanju, so pozvali v Levici. Poskusi podreditve in nepooblaščeni nadzori nad delom policije morajo biti po njihovem prepričanju raziskani in odpravljeni, odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije pa ustrezno naslovljeni in obsojeni, je menila Tatjana Greif.

V SDS so medtem opazili, da je zaradi političnega "mrcvarjenja" v času aktualne vlade vse manj kolegialnosti med policisti. Policisti se med seboj obtožujejo, se ovajajo in pišejo anonimke drug o drugem, je naštel Žan Mahnič. Po njegovih navedbah je bil v policijo vnesen resen nemir, policisti pa so se obrnili drug proti drugemu. Kar zdaj želi koalicija, je lov na čarovnice in zamegljevanje dejstva, da se v policijo politično vmešava premier Golob, je dejal.

Zahteva za preiskovalno komisijo je povsem legitimna, je v predstavitvi stališča NSi dejala Vida Čadonič Špelič. V NSi pa se ne morejo znebiti občutka, da gre pri obravnavani zahtevi tudi za politični boj. Glede na to po poslankinih besedah pozivajo, naj se komisija ne zlorabi za "goli politični boj in naj ne pozabi na svoje bistvo, ki je ugotavljanje resnice o politični odgovornosti posameznikov".

Poslanci Svobode so zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave vložili tudi zato, ker so proti obračunavanju s političnimi nasprotniki s pomočjo represivnih organov, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci. Parlamentarna preiskava ne bo le nadaljevanje dela preiskovalne komisije iz prejšnjega mandata, ki jo je vodil Medved, ampak bo razširjena tako časovno kot vsebinsko, je poudaril Lamut. Ker bodo zajeli obdobje od 13. marca 2020 do danes, bo med drugim vključeno obdobje med epidemijo covida-19 in dogajanje na protestih.

Kot je pojasnil, komisija ne bo preiskovala le političnega vplivanja na delovanje policije, ampak se bo poleg tega osredotočila na druge avtonomne represivne organe. Po njegovem opozorilu namreč obstaja sum, da je prejšnja vlada poleg policije zlorabljala tudi finančno upravo in urad za preprečevanje pranja denarja. Namen je bil nezakonito pridobivanje podatkov, s katerimi je pred volitvami v DZ skušala diskreditirati politične nasprotnike, je dodal.

Glede na to se po Lamutovih navedbah poraja utemeljen sum za nezakonito vmešavanje politike v delo organov z represivnimi pooblastili. Podatki so bili namreč očitno pridobljeni z mednarodno izmenjavo obveščevalnih služb z namenom, da se diskreditira politične nasprotnike, je dejal.