Smo edini, kjer predsednik države ne vošči božiča z nagovorom po televiziji na sveti večer, 24. decembra, po glavnih poročilih (!). V srednjem veku so božič praznovali javno po ulicah in trgih, jaslice pa častili v cerkvah. Družina, božično drevo, praznična miza ..., med štirimi stenami.
Vse to je staro komaj 150 let. Prelom javnega praznovanja je delno povzročilo tudi razstvetljenstvo, ko je bilo nekaj časa marsikje prepovedano javno praznovanje. Vladajoči so to razumeli kot znamenje praznoverja. Zato se je umaknil med štiri stene. Kot je še danes pri nas. Seveda iz drugih razlogov. Če je med štirimi stenami, v navalu nadpolitične korektnosti pač ne užališ državljanov tuje vere in drugih prišlekov? Odgovora ne poznam, sociologi bržkone vedo bolje.
Naš božič je »srečen« (napis pod sladkarijami v Mercatorju), mladi ne razlikujejo – pa jim je angleščina tako ljuba – med merry in happy, za kar imamo Slovenci lepi, znan, uveljavljeni in pravilni besedi, vesel, tudi blagoslovljen božič in nato srečno novo leto.
SLADOKUSEC V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
