Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so daljšo kriminalistično preiskavo zaključili 4. avgusta. Preiskavo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Kopru, potekala pa je v sodelovanju z italijanskimi in hrvaškimi policisti.
Člani združbe, stari med 20 in 43 let, so za tihotapljenje migrantov uporabljali najeta tovorna kombinirana vozila. Migrantom so prav tako dostavljali hrano, pijačo in sveža oblačila. Kriminalna združba je v obdobju preiskave preko Slovenije v Italijo poskušala pretihotapiti ali pretihotapila najmanj 17 državljanov Bangladeša, Iraka, Irana in Afganistana. Po oceni policistov je združba na ta način zaslužila med 68.000 in 85.000 evrov, vendar pa je, kot so zapisali, točen znesek premoženjske koristi težko opredeliti.
Cena tihotapljenja od BiH do Italije je znašala od 4000 do 5000 evrov na osebo, cena prevoza od meje s Hrvaško preko ozemlja Slovenije do Italije pa približno 350 evrov na osebo. Tako da policija ocenjuje, da si je združba pridobila med 68.000 in 85.000 evri premoženjske koristi, je v izjavi za novinarje pojasnil pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije PU Koper Dejan Grandič.
Nezakonite prestope državne meje so osumljenci opravljali na območju Podgorja, Cerknice in Velike Doline.
V zaključni akciji preiskave so policisti opravili dve hišni preiskavi na območju Ljubljane. Prijeli so 31-letnega državljana Slovenije in 33-letnega državljana BIH, ki je bil po ugotovitvah policije že več let aktiven na področju tihotapljenja in leta 2019 pravnomočno obsojen za tovrstno kaznivo dejanje.
Kot je za STA pojasnil Grandič, so namreč pri omenjenih dveh ugotovili, da obstaja nevarnost, da bi dejanje ponovila, zato so ju dan po prijetju pripeljali pred preiskovalno sodnico, ki je zanju odredila pripor. Drugi štirje osumljenci bodo med kazenskim postopkom na prostosti.
Kriminalisti so po aretaciji med hišno preiskavo našli več elektronskih naprav, manjši zavitek prepovedane droge in ostale predmete, pomembne za kazenski postopek, so sporočili. Ker gre za kriminalno združbo, osumljencem grozi denarna kazen in zaporna kazen od tri do 15 let.
Enega od osumljenih so prijeli italijanski varnostni organi. Med tihotapljenjem je bežal pred policijskimi patruljami italijanske policije in pri tem zapeljal s cestišča ter poškodoval najeto vozilo. Italijanski varnostni organi pa so potem, ko so ga prijeli, ugotovili, da je uporabljal ponarejene dokumente. Italijanski varnostni organi so ob tem obravnavali eno kaznivo dejanje, ki so ga organizirali omenjeni organizatorji z območja Ljubljane, prijet pa je bil državljan Kosova s ponarejenimi dokumenti.
Grandič je za STA še poudaril, da v primerjavi z lanskim letom na območju koprske policijske uprave letos beležijo manj kaznivih dejanj tihotapstva prebežnikov. Lani so jih v tem obdobju odkrili 112, letos 79. Od tega so po podatkih PU Koper podali kazensko ovadbo zoper 78 osumljencev, 36 med njimi jih je je po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom pristalo v priporu.
Število prebežnikov, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo, pa je večje. Policijska uprava Koper je do konca julija obravnavala 2068 oseb, ki so nedovoljeno prestopile kopensko mejo s Hrvaško, kar je za 10,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
"Več je torej individualnega potovanja prek zelene meje, ljudje si pomagajo z navigacijo in podobno," je za STA dejal Grandič.
Koprski kriminalisti sicer vsako leto odkrijejo kakšno tihotapsko kriminalno združbo, precej pa je med tihotapci tudi posameznikov. Ko gre za organizatorje prevozov, so to ponavadi stari znanci policije, medtem ko so razlogi posameznih prevoznikov, ki se lotijo kaznivih dejanj, zelo raznoliki. "Lahko gre za osebe s socialnega dna, brezposelni, odvisniki, mlajši, ki vidijo priložnost hitrega zaslužka ..." je naštel Grandič.
Po podatkih PU Koper je bilo letos največ nezakonitih prehodov meje na območju Rakitovca in Podgorja. Po državljanstvu obravnave prevladujejo državljani Afganistana (621), sledijo državljani Pakistana (465), več kot lani je državljanov Bangladeša (216) in Turčije (188).
Tujim varnostnim organom so letos izročili 967 tujcev, veliko večino v Hrvaško. Opažajo pa večji delež namer za mednarodno zaščito, posebej državljanov Afganistana.
