Skladno z načrti iz bele knjige naj bi imela SV do leta 2035 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave. To število naj bi dosegali postopoma, v naslednjih petih letih naj bi prišli do 7000 pripadnikov stalne sestave in 1000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave ob hkratni celoviti prenovi sistema pridobivanja, zadrževanja in izstopa pripadnikov. Ob uspešnem izboljšanju kadrovskih in finančnih virov ter s krepitvijo procesa modernizacije in razvoja zmogljivosti bi do leta 2030 lahko prišli do 7500 pripadnikov stalne sestave in 1500 pripadnikov pogodbene rezervne sestave.
V SV je trenutno nekaj več kot 6400 pripadnikov stalne sestave in okoli 700 pripadnikov pogodbene rezerve. Glede na kadrovski načrt tako vojska beleži primanjkljaj več kot 1300 pripadnikov.
Snovalci bele knjige v tekstu poudarjajo, da če predvideni ukrepi ne bodo uspešni pri povečanju števila pripadnikov vojske, bo "nujen ponovni razmislek o konceptu obrambnega sistema države, obsegu in strukturi SV ter uvedbi drugih sestavin vojaške dolžnosti". Tako se država tudi v bodoče ne bo odpovedala možnosti premisleka o ponovni uvedbi naborniškega sistema.
Kar se tiče financiranja področja obrambe, ki je že leta podhranjeno, bela knjiga predvideva postopno povečevanje obrambnih izdatkov s približevanjem na ravni Nata zastavljenima dvema odstotkoma BDP in deležu investicij v obsegu najmanj 20 odstotkov obrambnih izdatkov.
Proračuna za leti 2020 in 2021 sredstva za obrambni resor povečujejo s 504 v letu 2019 na 545,85 milijona evrov v letu 2020 in na 561 milijonov evrov v letu 2021. A kot je razpravi o dodeljenih sredstvih na matičnem odboru DZ dejala načelnica generalštaba Slovenske vojske (SV) Alenka Ermenc, tudi to povečanje sredstev ne zagotavlja razvojnega preboja vojske.
Na ministrstvu želijo uvesti tudi teritorialno organiziranost vojske ter zagotoviti njeno večjo vključenost in povezanost z lokalnim okoljem. Načrtujejo še prenovo koncepta pogodbene rezervne sestave. Del slednje bi izvajal vse naloge stalne sestave, tudi sodelovanje v mednarodnih operacijah, medtem ko bi drugi, teritorialni del, deloval izključno na domačih tleh in bi med drugim lahko sodeloval tudi v sistemu zaščite in reševanja.
Med željami v beli knjigi o obrambi je tudi dvig odpornosti države proti hibridnim grožnjam ter priprava ukrepov za krepitev civilne obrambe. Tu izpostavljajo predvsem pomen neprekinjenega delovanja oblasti na vseh ravneh, neprekinjenega delovanja javne infrastrukture ter storitev ter neprekinjene preskrbe z energijo, informacijsko-komunikacijsko podporo in drugimi viri, ki so pomembni za delovanje države, varnost in življenje državljanov. Poudarjajo še zaščito kritične infrastrukture.
Tudi nadgradnja sistema kriznega odzivanja je med ključnimi ukrepi iz bele knjige poleg povečanja uporabe računalniških in komunikacijskih tehnologij v obrambi ter vzpostavitve celovitega sistema upravljanja kibernetske obrambe v obrambnem resorju.
Pri opremljanju vojske bela knjiga poudarja pomen optimizacije stroškov ter transparentnosti nabav, iskanje možnosti skupnih nakupov z drugimi državami oziroma v okviru agencij EU in Nata ter medvladnih sporazumov. Ne izključujejo niti nakupa rabljene vojaške opreme in oborožitve.
Bela knjiga poudarja tudi potrebo po spremembah zakonodaje, s katerimi bi zagotovili podlage za učinkovitejše delovanje in razvoj obrambnega sistema ter za izvajanje ključnih projektov opremljanja Slovenske vojske.
Bela knjiga o obrambi je nastajala pod vodstvom nekdanjega državnega sekretarja Klemna Grošlja. Ta je svoje delo končal konec junija lani, tik pred odhodom v Bruselj, saj je bil na lanskih evropskih volitvah izvoljen za evroposlanca. A je kljub temu minilo še nadaljnjega pol leta, da je dokument, ki pomeni podlago za prenovo strateških dokumentov, ugledal luč sveta.
Maja Garb s katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede je sicer pred novim letom za STA pojasnila, da je bela knjiga bolj politični kot operativni dokument, saj nima zavezujočega značaja.