Resolucija opredeljuje vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti, pri čemer so dodane hibridne grožnje. Nekatere druge oblike groženj, na primer informacijsko-kibernetske grožnje, terorizem in nasilni ekstremizem, nezakonite migracije, pa so ustrezno dopolnjene in prilagojene.
Največ pozornosti in polemik je bil v dosedanjih razpravah deležen predlog, da bi v okviru odzivanja na terorizem in nasilni ekstremizem razširili pooblastila Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Kot je razbrati iz besedila, bi Sova s ciljem pomoči policiji pri preiskovanju tovrstnih zadev zbirala podatke tudi o slovenskih državljanih.
Eden glavnih razlogov za pripravo nove resolucije so bile spremenjene mednarodne varnostne razmere. "Slovenija se mora ustrezno odzivati na nove varnostne izzive. Varnost ni sama po sebi dana, treba si jo je zagotoviti," je na javni predstavitvi mnenj pojasnil minister za obrambo Karl Erjavec.
Glavne grožnje Sloveniji so po ministrovih besedah trenutno naravne nesreče, pa tudi vse več industrijskih. Spregledati ne gre niti drugih virov ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti, kot so informacijsko-kibernetske grožnje, terorizem in nasilni ekstremizem ter nezakonite migracije.
Sovi želijo razširiti pooblastila, zbirala bi lahko tudi podatke o slovenskih državljanih
Odbor DZ za obrambo bo danes obravnaval resolucijo o strategiji nacionalne varnosti. Gre za temeljni dokument za nadaljnje politike na tem področju, ki opredeljuje izhodišča, na podlagi katerih se bo Slovenija lahko odzvala na varnostne grožnje. V julijski javni predstavitvi mnenj je bilo med drugim slišati kritike, da je osnutek premalo konkreten.