Pod njegovim nadzorom je propadla Factor banka, a Darku Horvatu se o tem ne ljubi razlagati poslancem

Vizjak je bil od septembra 2008 do sredine leta 2011 član nadzornega sveta Nove KBM, bil je tudi direktor in eden lastnikov Pom-Investa, ki je bil s povezanimi družbami velik kreditojemalec v tej banki in s propadom katerega je banka vknjižila milijonske izgube.

Na vprašanje, ali se čuti odgovornega za bančno luknjo, je odgovoril: "Niti slučajno." Kot je povzel, je bila Pom-Investu, ki je bil za državo z 2,2-odstotnim deležem največji lastnik banke, pomembno to, da banka deluje dobro in se razvija, saj je Pom-Invest vanjo vlagal z namenom dolgoročne naložbe.

Pom-Invest je bil finančni holding, ki je preprodajal delnice in deleže. Tako je bil nakup in prodaja delnic denimo Istrabenza in Etre 33 zanj le posel, ki ga je v obeh primerih sklenil z dobičkom. Zakaj ta v drugem primeru ni končal na računu Pom-Investove družbe Sarini, ki je bila takrat obremenjena s kreditom, temveč na računu družbe Energo, za katero ni vedel, v čigavi lasti je, se Vizjak danes ni spomnil.

Prav tako se mu ni zdelo nič narobe, da Nova KBM, katere nadzornik je bil, družb, ki so bile povezane z Pom-Investom, kot so bile denimo Pomhold, Rig, Vizfin, ni vodila kot povezane družbe, medtem ko jih Probanka je. Da je Rig dobil posojilo pri Novi KBM, s katerim sta nato Pomhold in Pom-Invest poplačevala svoje obveznosti, pa se je po njegovih navedbah zgodilo zato, ker je imel "boljšo boniteto".

Čeprav je dejal, da se je na nadzornem svetu ob odločitvah o podelitvi oz. podaljšanju kreditov družbam, s katerimi je bil povezan, izločal, mu je Logar predočil, da temu ni bilo tako, saj da se je pri glasovanju tudi kdaj vzdržal. Povedal je tudi, da je na sejah odgovarjal na vprašanja svojih kolegov glede zaprošenih kreditov z njim povezanih družb, "če so ga o tem vprašali", čeprav ne bi smel in bi se tudi pri tem moral izločiti.

Da so krediti v času krize prešli v slabe, je po njegovem mnenju odgovornost politike, ki je uveljavila zakon o prepovedi podaljševanja t.i. tajkunskih kreditov. Bankirji po njegovih ocenah niso krivi, prst pa je usmeril tudi v regulatorja, to je Banko Slovenije, ki da je imela "na voljo vse podatke".