Pod interpelacijo zoper Viranta tudi podpisi poslancev SDS

Vodja poslanske skupine Jože Tanko je v sporočilu za javnost spomnil na predloge SDS za dopolnitev besedila interpelacije.

Predlagali so, da se pri točki o lokalni samoupravi vsebina dopolni z zapisnikom s sestanka med Mestno občino Ljubljana (MOL) in vlado, ki je bil 23. julija letos. Po mnenju SDS zapisnik kaže na privilegiran položaj MOL in kršitev veljavne zakonodaje ter prikrito centralizacijo s "tiho" reorganizacijo oziroma zmanjševanjem državnih uradov po regijah.

Poslanska skupina SDS bi predlog interpelacije dopolnila tudi v delu, ki govori o političnem kadrovanju, čeprav interpelacija v sedanji obliki te točke ne zajema. Tako v SDS dodajajo neimenovanje načelnika Upravne enote Maribor Željka Vogrina, razrešitev Boža Predaliča z mesta načelnika Upravne enote Grosuplje, ponavljajoče razpise za načelnika Upravne enote Ilirska Bistrica in imenovanje Simone Stanter za načelnico Upravne enote Žalec.

Prav tako želijo v SDS razjasniti vlogo ministra Viranta pri "diskriminatornem in političnem zaslišanju" oziroma preiskavi članov Zbora za republiko, ki se je začela na podlagi predloga za pregon. Tega je podala protikorupcijska komisija.

Poslanci največje opozicijske stranke bi želeli razpravljati tudi o Virantovi "pasivnosti pri postopku nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke" ter "znatnemu omejevanju delovanja političnih strank" zaradi vložene novele zakona o političnih strankah in novele zakona o volilni in referendumski kampanji. V SDS tukaj izpostavljajo prepoved, da bi pravne osebe financirale politične stranke ter nesorazmerno višino glob.

Že v sredo je bilo jasno, da ima NSi dovolj podpisov za vložitev interpelacije, saj so podporo po uskladitvi besedila napovedali v SLS. V NSi imajo štiri poslance, v SLS šest, ustava pa predvideva, da interpelacijo lahko vloži najmanj deset poslancev.

Iz besedila interpelacije so črtali točki glede izbrisanih in kadrovanja. Ostajajo pa očitki glede "poskusov ogrožanja sistema lokalne samouprave", podpisa dveh "za državo škodljivih dokumentov, ki nimata zakonske podlage", to je stavkovnega sporazuma ter dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju in pa zaradi nepojasnjenih okoliščin in suma korupcije pri posebnem popustu za letalske vozovnice slovenskega letalskega prevoznika v državni lasti.