Starša sta v javnem pismu pojasnila, da ob nesreči nista bila prisotna. Kritična pa sta bila do ravnanj pristojnih, ki so ju o nesreči obvestili šele pet ur po dogodku. Dolgo sta čakala tudi na slovo od pokojnega sina.

Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško je v javnem pismu ocenilo, da se državne inštitucije niso odzvale z dovolj občutljivosti do staršev, ki so izgubili otroka. "Tovrstni dogodki terjajo posebno varstvo in ustrezen odziv države. In ker tega ni bilo, ocenjujemo, da bi lahko bila kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, kar je tudi v nasprotju z 8. členom evropske konvencije o človekovih pravicah," so zapisali. Pristojne so pozvali, naj premislijo o ustreznosti protokolov v takih primerih.

V pismu pa se sprašujejo še, ali sta država in Soške elektrarne, ki imajo koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje vode Soče, storili dovolj za varnost kopalcev. Ocenili so, da niso.

Utopitvi otroka je botroval nenaden dvig rečnega vodostaja. To, tako društvo, ni življenjsko logičen dogodek. Zvišanje vodostaja težko predvidijo odrasli, kaj šele otroci. "Izgovori, da gre za neurejeno, čeprav priljubljeno kopališče, in je zato izključena odgovornost pristojnih, ne vzdržijo resne zdravorazumske presoje," so zapisali. V društvu podpirajo odziv lokalnih oblasti in pričakujejo hitro ukrepanje, ki bo preprečilo prihodnje nesreče.