Besno je zvonil telefon. Klicali so me sodelavci iz poslanske skupine DZ, ker je na moje ime prispel paket, ki je bil na rentgenskem posnetku parlamentarnega detektorja nekam sumljiv. Paket je bil zelo lepo zavit in skrbno zavezan z barvnim darilnim trakom. V škatli je sredi lično narezanega belega resja ležala crknjena podgana.

(...)
Stanovala je v meščanski vrstni hiši z vrtom. Stanovanje je bilo polno spominskih artiklov, slik in naloženih izrezkov, revij ter časopisov desne provinjence. Dolgo je že od tega, a spominjam se, da se je moj prvotni strah počasi razblinil, ker je gospa delovala normalno, ponudila je sok, pripovedovala o travmah, o pokojnem možu in nekih varanjih in se obnašala, kot da gre za samoumeven obisk. Kot, da je med nami vse normalno. Kot, da je bilo njeno pošiljanje paketa najbolj logična stvar, ki jo je treba postoriti. Domoljubna dolžnost, skratka.

»Ampak zakaj ste mi poslali podgano? Nikoli se nisva srečali, nič ena drugi povzročili, zakaj torej?« vprašam.
»Zato, ker ne marate Janše!« je odločno odgovorila. In nadaljevala, da se ji je jeseni med grablje zataknila podgana, na katero je naletela pri urejanju vrta. Da jo je lepo odnesla v zmrzovalnik in počakala na priložnost, ko jo bo odposlala.

Facebook