Po oceni Zoreta je "človek kot takšen" tudi sicer osnovna vrednota, ki jo ima katoliško šolstvo. Človek namreč nikoli ne more postati sredstvo ali "način, kako bomo pridobivali neka denarna sredstva v določenih ustanovah", sicer "vstopi v ozadje oziroma ga podredimo nekim programom", je opozoril.
Katoliške šole po prepričanju nadškofa pomagajo "zdraviti miselnost v narodu", kar "je poslanstvo, ki je dragoceno za celotno narodovo telo". Citiral je besede misijonarke Matere Terezije, da je kapljica res samo kapljica, ampak da bi bilo brez nje morje bolj siromašno. "In te kapljice katoliškega šolstva, ki jih je vedno več, lahko spreminjajo to morje našega naroda in njegove miselnosti," je dodal.
V okviru simpozija se bo v dveh dneh zvrstilo več razpravljavcev, ki bodo med drugim razpravljali o novih izzivih katoliškega šolstva ter o profilu in položaju katoliških šol v Sloveniji in širše. Danes popoldne pripravljajo tudi okroglo mizo na temo pogleda na katoliško šolo od zunaj, na kateri bo med drugimi nastopila tudi državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota.
V dopoldanskem delu je med drugimi o katoliškem šolstvu spregovoril sodelavec Inštituta za raziskovanje in evalvacijo šolstva Marko Weilguny in predstavil raziskavo o stanju katoliškega šolstva v Sloveniji. Ta je po njegovih besedah pokazala, da je stanje katoliškega šolstva v Sloveniji dobro. Tako po njegovih besedah na slovenskih katoliških šolah praktično ni nasilja med dijaki, zaposleni praviloma ne vlagajo tožb proti vodstvom zaradi mobinga na delovnem mestu, učitelji med seboj dobro sodelujejo, tudi klima na šolah je dobra.
Je pa po ugotovitvah inštituta, ki je bil ustanovljen na pobudo profesorjev Škofijske klasične gimnazije, med samimi katoliškimi šolami premalo povezovanja. Omenjene šole bi morale po ugotovitvah raziskave več pozornosti nameniti tehnološkim spremembam, nekateri pristopi in programi pa se morajo bolj prilagoditi učencu. Ta namreč ni več poslušna, prazna posoda, ki želi sprejemati znanje pedagoške avtoritete, ampak pričakuje več občutka in razumevanja pri poučevanju, med drugim tudi sprejemanje njegovih mnenj, ugotavlja Weilguny.