Med področji, kjer je misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zaznala neučinkovito porabo javnega zdravstvenega denarja, izpostavljajo preširoke pravice na področju primarnega zdravstvenega varstva, kar po njihovih ugotovitvah izhaja iz pretekle zgodovine.
Izpostavljajo nezadostno sodelovanje z zasebnim sektorjem na področju ambulantne dejavnosti in tudi, da se kakovost opravljenih storitev razlikuje od izvajalca do izvajalca, pri čemer boljši oz. bolj učinkoviti za to niso nagrajeni. Opozarjajo še, da se pri izbiri zdravljenja pogosto ne upošteva dokazana stroškovna učinkovitost in dejanska klinična učinkovitost.
Med področji, kjer strokovnjaki IMF vidijo možnosti za spremembe, je okrepitev primarne zdravstvene ravni tako, da bi širili mrežo zdravnikov na primarni ravni in vanjo vključili širši nabor storitev. Kot primer izpostavljajo obravnavo kroničnih bolezenskih stanj in zgodnje zaznavanje nenalezljivih bolezni. Predlagajo tudi izdelavo bolj učinkovitega sistema plačevanja bolnišnic in uvedbo bolj primernega sistema doplačil ter prenovo košarice zdravstvenih pravic.
Strokovnjaki IMF sicer ugotavljajo, da je - kljub zadnjim reformam - javna poraba za zdravstvo v Sloveniji relativno visoka, če jo primerjajo z dohodkovno podobnimi državami. Kot navajajo, naj bi izdatki za zdravstvo v luči staranja prebivalstva in rasti izdatkov do leta 2060 poskočila s 6,3 na 8,2 odstotka BDP. Ob tem pa izpostavljajo, da so zadnje spremembe v zdravstvu prinesle znižanje cen zdravil in oklestile proračune bolnišnic.
Izidi zdravljenja so sicer v Sloveniji relativno dobri kljub nekaterim neučinkovitostim, še navajajo strokovnjaki IMF. Izpostavljajo, da ima naša država najvišjo pričakovano življenjsko dobo (71 let) prebivalstva med državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, porabimo pa tudi kar 30 odstotkov več sredstev za zdravstvo kot primerljive države.
Ministrstvo za zdravje sicer še letos pričakuje tudi analizo Svetovne zdravstvene organizacije o stanju v našem zdravstvenem sistemu.