Kolar Celarčeva: Ne bojim se rekonstrukcije vlade, ministrica bom dva mandata

V zadnjem času na vas letijo očitki, da v preteklem letu oziroma od začetka vodenja tega ministrstva niste v bistvu naredili nič.

Tisti, ki to govorijo, ne želijo ali pa ne vedo, koliko je bilo dejansko narejenega v tem letu na ministrstvu.

Uspela sem se izpogajati za dodatna sredstva za svoj resor. Letos je zdravstveni proračun prvič presegel 100 milijonov evrov. Dodatna sredstva sem zagotovila tudi za prihodnji dve leti, zato bomo lahko v prihodnjem letu začeli s pripravami za gradnjo urgentnega centra Ptuj. Sramotni bolnišnični oddelek za invalidno mladino v Stari Gori pa bomo nadomestili z novogradnjo.

Z desetimi urgentnimi centri po Sloveniji smo dokazali, da se tudi investicije v zdravstvu lahko končajo v roku in brez aneksov. Uspeli smo pripraviti in uspešno izvesti drugo fazo javnega razpisa za nadaljevanje gradnje diagnostično terapevtskega servisa v Ljubljani, katerega gradnja je stala pet let.

S pravilnikom o nujni medicinski pomoči uvajamo pomembne novosti v skladu s svetovnimi doktrinami. Pripravili smo spremembe zakona o zbirkah podatkov, na podlagi katerih uspešno uvajamo eRecept po vsej državi, intenzivno pripravljamo in zaključujemo tudi uvajanje eNapotnice.

Pripravili in sprejeli smo sistemski zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država, vlada je sprejela in poslala v parlamentarno obravnavo resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025. Verjamem, da bo DZ ta pomemben desetletni strateški načrt sprejel, saj je skupaj z analizo slovenskega zdravstvenega sistema osnova za ključne spremembe.

Letos smo pripravili tudi novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja področje koncesij, ter delovno gradivo zakona o zdravstvenih delavcih. Ta je za zdaj le delovno gradivo, a so ga nekateri - pustimo ali dobronamerno ali ne - že predstavljali javnosti.

Prav s tema dvema besediloma zakonov ste si v zdravništvu ustvarili opozicijo. Ob taki opoziciji je z reformo težje uspeti. Je bilo to politično modro?

Vseh zdravnikov ne bi obravnavala enako. Glede na to, da imam zelo veliko stikov z mnogimi vodstvi bolnišnic in zdravniki, bi si upala trditi, da mnogi podpirajo to, kar delamo. Pravijo, da je to prava smer.

Sicer imajo vodstva zdravniških organizacij legitimno pravico, da si prizadevajo, da bi bile v zakonodajo napisane spremembe, kot si jih oni želijo. O vseh predlogih se bomo pogovarjali. A po mojem mnenju le peščica ljudi pristaja na zdravstveni sistem v prihodnosti z več zasebniki, več zavarovalnicami, več košaricami pravic.

Trdno sem prepričana in mnoge mednarodne raziskave potrjujejo, da to ni prava smer, saj bi to poslabšalo dostopnost, povečalo neenakost, ljudje pa bi morali veliko več doplačevati iz žepa. Slovenija si tega ne sme dovoliti in ta vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala k drugim vrednotam.

Torej menite, da lahko uspete z reformo ob nasprotovanju zdravniških organizacij?

Z reformo bom uspela in se uskladila tudi z vodstvi zdravniških organizacij, verjemite. Za mnoge stvari sem se že dogovorila in verjamem, da bomo tudi tukaj našli skupni jezik, saj vendar imamo skupne cilje: vzpostavitev kakovostnih zdravstvenih storitev, varnost bolnikov, zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu in finančna vzdržnost zdravstvenega sistema.

Sodelovanju sem zelo naklonjena, z zdravniško zbornico smo imeli pogoste, skoraj mesečne sestanke, ki jih bomo po novem letu nadaljevali.

Ali finančno ministrstvo zdaj že sodeluje pripravi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju?

Že v analizo smo vključili predstavnike drugih ministrstev. Tako je bil tudi v delovno skupino za spremembo financiranja vključen predstavnik finančnega ministrstva. Zraven bo tudi, ko bomo delali predloge in izračune.

K sreči imam toliko kilometrine v financah, da točno vem, kateremu cilju bo sledilo ministrstvo za finance. Tako da imam pripravljen že niz možnih variant. Narediti moramo še dolgoročne izračune, da vidimo, katera različica bi bila najprimernejša in vzdržna za Slovenijo, recimo v časovnem razdobju 30 let.

Ne bo pa enostavno, tukaj trkajo na vrata tudi potrebe po financiranju dolgotrajne oskrbe. Takšni časi so, polni izzivov.

Premier Miro Cerar je napovedal, da bo po novem letu ocenil delo ministrov, rekonstrukcije vlade ne izključuje. Vas kaj skrbi zaradi tega?

Ne, popolnoma nič, dokazov o opravljenem delu je ogromno. Premier ima pravico, da se odloči. Pogosto se slišiva in je seznanjen z delom ministrstva za zdravje. Premier pa je že večkrat javno izjavil, da imam njegovo zaupanje in me podpira.

Kaj pa podpora koalicijskih SD in DeSUS? Nekdanji minister za zdravje, danes predsednik odbora DZ za zdravstvo Tomaž Gantar je zadnjič rekel, da vam je treba dati čas do konca januarja, ampak da je potem treba ukrepati.

Gantar je bil minister v levi in desni vladi, skupaj 22 mesecev. Ne želim ocenjevati razlogov, zakaj je odstopil in koliko je naredil. Zanimivo, da v 11 letih devetim ministrom, ni uspelo narediti reforme, pa so bili nekateri mandati precej daljši, kot je trenutno moj.

Če gledam, koliko smo v preteklih mesecih naredili, in koliko je bilo narejenega v preteklih mandatih, lahko trdim, da smo naredili ogromno. Pa to ni le moja ocena, ampak tudi ocena Evropske komisije in še koga drugega v Sloveniji.

Zato mislim, da me tudi v SD in DeSUS podpirajo. Sicer pa naj predstavijo svoje, boljše ukrepe.

Se pa v zdravstvu obrne 3,2 milijarde evrov. Jasno je, da se bo pri pripravi vseh sistemskih sprememb in obračunskih modelov vsak boril za svoj del pogače. V prihodnje bo ta pogača še večja, če bo še zraven dolgotrajna oskrba in dodatni viri financiranja.

Bi s svojimi zakonodajnimi predlogi hitreje prišli v javnost, če ne bi gasili požarov, ki so jih zanetili vaši predhodniki?

Deloma res. Gotovo bi šlo še hitreje, če ministrstvo ne bi bilo tako kadrovsko podhranjeno, kar je tudi podedovano stanje. Vsekakor pa analizo in resolucijo potrebujemo. Človek se lahko pogovarja, pogaja in išče kompromise, če ve, kam gre in če ve, kakšno je sedanje stanje. Če bi zakone predlagali brez tega, vam povem, da bi mi nemudoma razcefrali vsak člen vsakega zakona. In kaj bi potem?

Bolj izpostavljeni zdravniki so zelo agresivno napadli predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, predvsem poskus ureditve koncesij. Na ministrstvu bi žogico lahko vrnili s podatki in izračuni o koncesijah, a tega niste storili. Zakaj?

Ker nima smisla v javnosti govoriti, kaj je bilo v preteklosti, kako so se koncesije podeljevale. Moj cilj je, da to področje uredimo. Je pa res, da smo sedaj v zaključni fazi analize podeljevanja koncesij. Ugotovili smo, da velika večina koncesij ni bila podeljena preko javnega razpisa, čeprav bi od leta 2006 morala biti.

Zdaj želimo vzpostaviti enakopraven in transparenten način podeljevanja koncesij z ustreznim nadzorom. Verjamem, da bomo dosegli dogovor. Nihče ne ukinja koncesionarjev, so pomemben del javne zdravstvene mreže. Brez njih ni slovenskega zdravstva, a tudi brez zdravstvenih domov, ki so eden njegovih najkakovostnejših delov, ga ni.

Zadnje zgodbe v zdravstvu so razkrile, da vodilni očitno nimajo pravih znanj in sposobnosti, ko gre za organizacijo in vodenje. Bi jih morali dodatno izobraziti?

Za člane svetov zavodov smo pripravili priročnik, navodila za nadzor. V naslednjem letu nameravamo pripravljati izobraževanja za vse člane svetov zavodov, da bi lahko bolje in kakovostnejše odločali. Kar se vodilnih v zdravstvenih zavodih tiče, pa je res, da nimamo niti študija ali posebnega izpopolnjevanja, čeprav so potrebna specifična znanja.

Na podlagi poročil o primeru Radan in otroški srčni kirurgiji lahko sklepamo, da je v zdravstvu, vsaj v UKC Ljubljana, problem komunikacija. Nova strokovna direktorica v UKC Ljubljana je že predlagala organizacijo delavnice o medsebojnem komuniciranju in sodelovanju za najvišje vodstvo v prihodnjem letu.

Še vedno so trije pomembnejši, bolj izpostavljeni javni zavodi v zdravstvu brez generalnega direktorja.

Če mislite na UKC Ljubljana, je ta res z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja že od avgusta 2013. To stanje sem podedovala, saj Simonu Vrhuncu moji predhodniki niso dali soglasja za imenovanje. Svet zavoda bo šel januarja v razpis in upam, da bo našel pravo osebo. Je pa UKC Ljubljana dobil novo strokovno direktorico in novo glavno sestro.

Pred kratkim je vlada imenovala tudi novo direktorico novomeške bolnišnice. V teku je razpis za generalnega direktorja onkološkega inštituta; mislim, da bo svet inštituta o kandidatih odločal najpozneje do konca januarja. Strokovni direktor na inštitutu pa je tudi že zavihal rokave.

Kolikor mi je znano, bo tudi upravni odbor ZZZS do sredine januarja objavil razpis za generalnega direktorja zdravstvene blagajne.

So vam koalicijski partnerji že predstavili kakšnega svojega kandidata za generalnega direktorja ZZZS?

Ne, nikogar. Že v začetku mandata sem rekla, da v prvi vrsti zagovarjam strokovnost in kompetence.

Ali je napačna percepcija, da so težava, da ne dočakamo stalnih šefov, interesi v ozadju, tudi politični?

Tudi to je del resnice. Celota se sestavi še z neustreznim nagrajevanjem, neproporcionalnim razmerjem med odgovornostjo in vzvodi za ukrepanje, izpostavljenosti v javnosti in medijih in vse to za 5000 evrov bruto plače.

Je Andreja Baričiča z vrha UKC Ljubljana odnesel dolg jezik ali interesi v ozadju?

Oboje. Morda je pri njem šlo tudi za njegovo preveč direktno ali neprimerno komuniciranje. Je pa sprejel nekaj zelo dobrih in pravih ukrepov. In če nočeš podpisovati določenih aneksov in pogodb, si s tem seveda nakoplješ določene sovražnike, saj obstajajo mreže, ki so do sedaj na relativno lahek način prišle do denarja.

Baričič je v UKC zahteval, da se vsak zastopnik industrije najavi in pojasni, koga bo kontaktiral in kaj bo prodajal. Lahko si torej mislite, da je brcnil v osje gnezdo.

Je težava pri iskanju dobrih managerjev v zdravstvu tudi v tem, da javnost podrobno zanima preteklost ljudi na javnih funkcijah?

Žal je klima v tej ljubi podalpski državici takšna, da interesne skupine in lobisti svoje interese tudi na osnovi lažnih konstruktov spravijo v medije. Resni in odgovorni ljudje se zato sploh ne želijo izpostaviti. Tudi, ko se kasneje izkaže, da so te zgodbice skonstruirane, je škoda narejena, ljudje ostanejo umazani.

Prepričana sem, da bo opletanj s t. i. dejstvi, ki se kasneje izkažejo za laž, konec, ko bo nekdo poiskal zadoščenje na sodišču. Nisem pristaš tožb, a tudi jaz razmišljam o eni, saj si večkratnega brezsramnega laganja v televizijsko kamero nihče ne sme privoščiti. Mislim, da je slaba lastnost naše družbe tudi, da ne znamo pohvaliti ljudi, ko naredijo dobre stvari.

Omenili ste, da je Baričič brcnil v osje gnezdo. Mnogi, ki se ukvarjajo z javnimi razpisi v zdravstvenih zavodih, pripovedujejo filmske zgodbe o prerezanih pnevmatikah, anonimnih pismih in podobno. Se tudi vam dogaja kaj takega?

Kaj takega se mi še ni zgodilo, sem pa posredno že dobila opozorila, česar pa ne želim izpostavljati. Sedim tukaj in sem prepričana, da delam nekaj dobrega za Slovenijo. In tako bom delala, dokler bom tukaj.

Kako pogosto pa vas obiščejo lobisti?

Prav do mene skorajda ne pridejo. Morda zato, ker javno povem, da nisem dovzetna za take stvari. Smo pa imeli na ministrstvu nekaj lobističnih stikov, ki so jih moji sodelavci prijavili.

Rekli ste, da nameravate biti ministrica dva mandata. Ostaja načrt enak?

Ko sem to rekla, sem zelo resno mislila. Terminski načrt nekaterih nalog, zastavljenih v resoluciji, seže v drugi mandat. Če mi bo zdravje dopuščalo in če bomo dobro opravili delo, zakaj pa ne.