Danes so število odjemalcev brez električne energije uspeli znižati na 15.000 odjemalcev oziroma 700 transformatorskih postaj, po izpadu pa je brez napetosti spet 900 transformatorskih postaj. Ribič upa, da zadnja okvara ni hujša in da jo bodo lahko sanirali, saj je od te povezave odvisno napajanje Logatca in Cerknice.
Glede vzpostavitve daljnovodne povezave med Logatcem in Vrhniko je Ribič pojasnil, da vsa dela potekajo 24 ur na dan, v tem hipu imajo postavljenih osem drogov. Do sobote naj bi postavili vse, je ocenil, najkasneje pa naj bi povezavo vzpostavili v nedeljo popoldne. Tako so namreč napovedali in Ribič upa, da bodo uspeli držati obljubo.
Trenutno na območju Novega mesta praktično nimajo izpadov, v Ljubljani naj bi izpad imeli samo na eni transformatorski postaji. V Trbovljah je prav tako vse v redu, je našteval Ribič, na Kočevskem še kar nekaj odjemalcev napajajo s pomočjo agregatov, najhuje pa je, kot že omenjeno, na Notranjskem.
Predsednik uprave Elektra Ljubljana je ponovno opozoril na primerno in strokovno ravnanje z agregati in poudaril, naj ljudje za priklop agregatov na omrežje pokličejo za to usposobljene osebe. Zdaj bodo namreč začeli s sanacijo nizkonapetostnega omrežja in vsaka napaka lahko ogrozi življenje njihovih delavcev.
Ribič je prav tako poudaril, da se pojavlja nestrpnost pa tudi dezinformacije. Tako dogajanje razumejo, saj so ljudje že več kot teden dni brez elektrike, a hkrati Ribič poudarja, da so tudi njihovi delavci toliko časa na terenu, nekateri skoraj 24 ur na dan.
Izvršni direktor enote za obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja Iztok Bartol je pojasnil, da trenutno postavljajo sedmi in osmi železni jambor oziroma havarijski drog. Padlo pa jih je skoraj 30. Z raznimi prevezavami med dvema enosistemskima daljnovodoma, ki povezujeta Kleče in Logatec, skušajo nekako premostiti te podrte drogove.
Odjuga, ki je prišla v četrtek, pa dodatno stresa daljnovode že tako preobremenjenih in prenapetih konstrukcij, je dodal.
Kot je dodal Ribičev namestnik Matjaž Osvald, je po njihovih ocenah podrtih dobrih 700 kilometrov srednjenapetostnih vodov in več kot 100 stojnih mest. Za nizko napetost točnih podatkov še ni, ocenjujejo pa, da je padlo okoli 1000 kilometrov omrežja in do 1500 vpetij na hišah in po strehah.
Primerjali so tudi podatke o obremenitvi omrežja pred žledom in podatke s tega ponedeljka ter ugotovili, da je bila obremenitev v ponedeljek zaradi posledic nižja med 20 in 35 odstotki. Z vprašanjem, kaj bodo zanje pomenile toliko nižje položnice za elektriko, se še ne ukvarjajo. Bo pa to pomenilo velik izpad dohodka, je povedal Ribič.
Koliko časa bo sanacija trajala, še ne vedo točno, načrtujejo, da verjetno pol leta ali pa do konca jeseni. Prav tako še ne vedo, kakšna bo cena sanacije, a z zavarovalnico že ocenjujejo škodo. Je pa Ribič napovedal, da bo cena precej višja, kot so sprva mislili.
Po njihovih podatkih sicer kilometer 110-kilovatnega daljnovoda stane med 250.000 in 300.000 evri.
Po napovedih Ribiča bodo ob sanaciji precejšen del daljnovodov poskušali vkopati v zemljo. A kot dodaja Osvald, kablovodi niso možni povsod, tudi zaradi geografskih danosti, denimo rek in hribovja. "Vedno iščemo najbolj ugodno tehnično-ekonomsko rešitev", je pojasnil. V zadnjih desetih letih se je sicer bistveno povečala gradnja kablovodov, a imajo daljnovodi precej daljšo življenjsko dobo, so danes še povedali pristojni.
Ribič je dodal, da je to povezano tudi s pridobivanjem soglasij, s čimer so se srečali tudi v času ujme, saj nekateri niso dovolili vkopati kablovoda.