Po anketi Slovenski utrip največ podpore SD, sledijo SDS, SLS in PS

Stranko NSi bi volilo 2,5 odstotka vprašanih, Državljansko listo 2,3 odstotka, DeSUS pa 1,9 odstotka. Sledijo SNS z 1,1 odstotka, LDS z 0,7 in Zares z 0,2 odstotka. Pri tem vprašanju je 30,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da ne bi volilo nobene stranke, 22,7 odstotka je bilo neopredeljenih, 8,9 odstotka anketiranih ne bi šlo na volitve, 3,2 odstotka pa je odgovorilo, da bi volilo katero drugo stranko.

V anketi so spraševali tudi o podpori vladi. Sedanje vlade glede na rezultate ne podpira 79,3 odstotka vprašanih, 14,6 odstotka jo podpira, 6,1 odstotka vprašanih pa je bilo neopredeljenih.

Večini anketirancev, in sicer 51,5 odstotka, se zdi boljša rešitev za Slovenijo, da se sedanja vlada takoj umakne, tudi če se izvajanje reform s tem začasno prekine. Med vprašanimi je 40,3 odstotka tistih, ki menijo, da je bolje, da sedanja vlada ostane še vsaj nekaj mesecev in v tem času dokonča nujne reforme. Neopredeljenih je bilo 8,2 odstotka.

V primeru odstopa ali padca sedanje vlade bi bile po mnenju večine anketirancev najboljša rešitev za Slovenijo predčasne volitve. Ta rešitev je dobila 46,4 odstotka podpore, sledijo pa ohranitev sedanje vladne koalicije, vendar z drugim predsednikom vlade s 26,3 odstotka ter oblikovanje nove vladne koalicije, ki bi vključevala PS s 13,1 odstotka. Pri tem vprašanju je bilo neopredeljenih 14,1 odstotka anketirancev.

Na vprašanje, ali je poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskemu stanju Janeza Janše in Zorana Jankovića popolnoma objektivno in točno v svojih navedbah, je 59,9 odstotka anketiranih odgovorilo z da, 22,7 odstotka z ne, 17,4 odstotkov pa je bilo neopredeljenih.

Sicer pa 48,1 odstotka vprašanih meni, da je poročilo dokaz, da sta Janša in Janković kriva korupcije, 41,1 odstotka pa da o njuni morebitni krivdi lahko odloča le sodišče. Večina vprašanih, in sicer 55,7 odstotka, pri tem meni, da je komisija ravnala pravilno, ko Janše in Jankovića ni predhodno seznanila z osnutkom poročila, preden ga je javno objavila. Tistih, ki se s tem ne strinjajo, je med vprašanimi 29,5 odstotka.

Tema tokratne ankete je bil tudi odnos prebivalcev Slovenije do znanja, njihova pripravljenost za različne oblike izobraževanja, motivi, ki k temu vodijo, in ovire, ki se ob tem pojavljajo. Rezultati so med drugim pokazali trend rasti v občutku pomembnosti znanja na področju zaposlitve, v primerjavi z lanskim letom pa se je še nekoliko okrepilo mnenje vprašanih, da znanje, ki ga ljudje imajo, pomembno vpliva na dohodke in možnosti za boljšo zaposlitev.

Rezultati ankete kažejo tudi, da 57,8 odstotka vprašanih meni, da njihova formalna izobrazba popolnoma zadostuje za potrebe dela, ki ga opravljajo. Anketa letos kaže tudi porast pri vseh oblikah izobraževanja, največ pri izobraževanju povezanim z delom. Glavni razlog za izobraževanje sicer pri večini vprašanih predstavlja lastna želja po znanju.

Telefonsko anketo je izvedla FUDŠ v Novi Gorici med 21. in 24. januarjem na vzorcu 915 polnoletnih državljanov.