To je danes za STA povedal generalni direktor Marjan Eberlinc. "Na sestanku smo izmenjali stališča glede na objavljeno novico v medijih s strani družbe Gazprom, da je projekt Južni tok ustavljen in pri tem ugotovili, da so bile na slovenskem delu projektu izvedene dogovorjene aktivnosti," je dejal Eberlinc.
Plinovodi, Gazpromov partner pri gradnji plinovoda v Sloveniji, so doslej v projekt vložili okoli 150.000 evrov. V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih sicer raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov.
Eberlinc je sicer prejšnji teden pojasnil, da bodo na projektu delali, dokler ne bodo dobili uradne informacije o zaustavitvi posla. Spomnil je, da sta Slovenija in Rusija ratificirali medvladni sporazum, ki natančno opredeljuje obveznosti vseh partnerjev, ki bi sodelovali pri Južnem toku.
Da je Južni tok ustavljen, je v začetku mesecu ob obisku Turčije napovedal ruski predsednik Vladimir Putin, pritrdil pa mu je tudi prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Krivca za to odločitev sta prepoznala v Evropski komisiji, zaradi katere je Bolgarija, kamor bi plin pod Črnim morjem prispel iz Rusije, ustavila gradnjo Južnega toka.
Komisija je namreč pod drobnogled vzela dvostranske sporazume o Južnem toku, ki so jih nekatere članice EU, med njimi Slovenija, sklenile z Rusijo, saj ti po njeni oceni niso v skladu z evropsko energetsko zakonodajo. Slovenska stran sicer zagotavlja, da sporazum ni v nasprotju z evropskimi predpisi.
Miller je v soboto v intervjuju za rusko televizijo poudaril, da je Južni tok zagotovo zaključen. Hkrati je zatrdil, da bo v prihodnosti ključno vlogo za energetsko varnost EU odigrala Turčija, s katero bo Rusija gradila nov plinovod, ki bo zaobšel Ukrajino.
Novi plinovod bo imel enako zmogljivost, kot je bila predvidena za Južni tok, torej 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega letno, od tega za turški trg 14 milijard kubičnih metrov, medtem ko se bo skoraj 50 milijard kubičnih metrov steklo do meje z Grčijo, kjer bo vzpostavljeno vozlišče za nadaljnji transport proti evropskim državam.
Južni tok naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije do Italije. Ocenjen je bil na okoli 16 milijard evrov, Gazprom pa je vanj doslej vložil skoraj 3,7 milijarde evrov.