"Na korporativnem nivoju imamo podpisane zelo čvrste zaveze in s strani Gazproma nimamo nobene uradne informacije o kakršnikoli zaustavitvi posla, tako da bomo na tem projektu delovali vse do takrat, dokler ne bomo dobili drugačnega uradnega stališča," je v izjavi za medije povedal Eberlinc. Ob tem je dodal, da potrditve še niso prejeli, a bodo preučili vse možnosti, ki izhajajo iz izjav Putina in vodje Gazproma Alekseja Millerja.
Pri tem je razkril, da se bodo še ta mesec v Moskvi sestali z ruskimi partnerji in da bodo takrat verjetno izvedeli kaj več o nadaljnji usodi projekta.
Eberlinc je še poudaril, da sta Slovenija in Rusija ratificirali medvladni sporazum, ki natančno opredeljuje obveznosti vseh partnerjev, ki bi sodelovali pri Južnem toku.
Zatrdil je, da so Plinovodi izpolnili vse zaveze in izvedli vse naloge, ki so bile doslej potrebne, zato obžalujejo, da je prišlo do takšne situacije.
Rusija je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopila od projekta Južni tok. To sta v Ankari razkrila Putin in Miller, pri tem pa s prstom pokazala na Evropsko komisijo. Ta je po Putinovem mnenju krivec za to odločitev, saj je Bolgarija, kamor bi plin pod Črnim morjem prispel iz Rusije, pod pritiskom komisije ustavila gradnjo Južnega toka.
Kar se tiče dosedanjih vložkov Plinovodov v projekt, je Eberlinc zatrdil, da so bili stroški družbe minimalni v primerjavi z vsemi pritiski, ki so jih bili deležni tudi s strani slovenskih predstavnikov. Za leto 2013 je stroške ocenil na od 150.000 do 160.000 evrov. "Ogromno dela smo opravili z lastnimi kadri in lastnim delom, še posebej pri izvedbi nalog, ki so potrebne za postopke umeščanje v prostor," je zatrdil Eberlinc.
Izjave Putina in Millerja je označil za morebiten manever Rusije pri soočanju z EU, a je pripomnil, da tovrstne izjave ni moč kar tako "sanirati" in se bodo posledice pokazale skozi čas.
Obenem je zatrdil, da dobava plina Sloveniji ni ogrožena. "V Sloveniji trenutno ne beležimo zmanjšanje dobave in nekih bistvenih redukcij naj tudi v prihodnje ne bi bilo. Sistem pa tako deluje že brez Južnega toka," je dejal Eberlinc.
Plinovod naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije do Italije. Po plinovodu bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov.