Kot so poudarili v Gazpromu, se dogovorjenih partnerskih pogodb in dogovorov med družbami ter vladami dosledno držijo. Tako da je končna izbira partnerja odvisna od aktivnosti za pravočasno in uspešno izvedbo projekta, so dodali.
Po Gazpromovih pojasnilih memorandum o nameri za izvedbo projekta Južnega toka na ozemlju Avstrije ne pomeni sprejema nove odločitve o gradnji kopenskega dela dela Južnega toka. Spomnili so še, da so z avstrijskim partnerjem že leta 2010 ustanovili skupno projektno družbo za gradnjo Južnega toka po avstrijskem ozemlju, ki je temeljila na medvladnem sporazumu med Rusijo in Avstrijo; ta je bil podpisan leta 2010.
Gazprom in OMV sta memorandum podpisala 29. aprila, podpis pa je odprl vprašanje, ali in kako bo to vplivalo na izvedbo projekta v Sloveniji.
Predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je pooblaščeno za izvajanje sporazuma o Južnem toku, ter družbe Plinovodi, ki je slovenski partner Gazproma pri projektu, so na sredinem srečanju ugotovili, da je Slovenija do Rusije izpolnila vse zahtevane pogoje in da dela na projektu tečejo nemoteno, prepričani so tudi, da Južni tok ni ogrožen.
Minister Samo Omerzel je prepričan, da je Južni tok strateško pomemben projekt za EU in Slovenijo, zato Slovenija ocenjuje, da njegov nadaljnji obstoj zaradi zadnjih dogovarjanj med Gazpromom in OMV ni ogrožen, so po sredinem srečanju sporočili z ministrstva.
Slovenija pospešeno umešča plinovod v prostor, zato so na sredinem srečanju ocenili, da je Slovenija v primerjavi z Avstrijo pri projektu Južni tok v pomembni prednosti.
Kot je za STA pojasnil glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlin, na operativni ravni vse aktivnosti potekajo skladno s terminskimi načrti, dogovorjenimi med Gazpromom in Plinovodi.
"Vsi doslej postavljeni okviri so zelo jasno določeni in vnaprej predvidljivi, tako da medsebojne zaveze, ki jih imamo v okviru medvladnega sporazuma, družbeniške pogodbe o ustanovitvi družbe Južni tok Slovenija in končne investicijske odločitve govorijo o tem, da sta oba partnerja sprejela tako čvrste zaveze, da pravzaprav ni moč ugotoviti, da se aktivnosti ne nadaljujejo," je poudaril.
Trenutno se izvajajo intenzivne aktivnosti na področju umeščanja v prostor. Po pričakovanjih bo konec leta prva trasa plinovoda med Lendavo in Kidričevim zaključena, pogoji za gradnjo pa ustvarjeni prihodnje leto. Glede na začrtano terminsko dinamiko bi moral plinovod v Sloveniji začeti obratovati leta 2018, je dejal.
Predvidoma konec meseca bo sestanek obeh družb, na katerem bodo obravnavali odprta vprašanja, vse s ciljem, da se projekt nemoteno nadaljuje. Takšna so tudi neuradna obvestila s strani Gazproma, je za STA še dejal Eberlinc.
Na ministrstvu so spomnili, da tako za Avstrijo kot Slovenijo velja enaka zakonodaja, saj sta obe članici EU. V tem kontekstu je treba razumeti tudi, da realizacija plinovoda na ozemlju Slovenije ter njegov poslovni uspeh nikakor nista povezana s postopki, ki jih mora investitor izpeljati po energetski zakonodaji EU, saj je zakonodajni okvir jasen in v vseh državah članicah EU enak.
V Sloveniji naj bi se po načrtih Južni tok raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov.