Nova stavba bo pod eno streho združila vsa sodišča prve stopnje v Ljubljani ter ljubljansko okrožno tožilstvo. Sedaj so vsi ti organi razpršeni po mestu, kar onemogoča njihovo optimalno delovanje, je danes na novinarski konferenci pojasnil minister. Večina sodišč trenutno deluje v najetih prostorih, s selitvijo v lastne prostore pa bo država letno prihranila 3,2 milijona evrov. Poleg tega bo stavba energetsko varčna, zato tudi tukaj pričakujejo okoli pol milijona evrov letnega prihranka.
Med osmimi in desetimi milijoni evrov prihodka pričakujejo od prodaje stavb v lasti države, ki se bodo s selitvijo v sodno stavbo izpraznile. Prav tako bo prihodke prinašalo tudi upravljanje javnega dela garaže v novi sodni stavbi, saj jo nameravajo graditi v javno-zasebnem partnerstvu.
Po Pličaničevih besedah je cilj ministrstva, da se znebijo najemnin. Na Tavčarjevi, kjer stavbo najemajo, delujeta tudi vrhovno in ljubljansko višje sodišče, za ti sodišči pa bodo še videli, kje bosta, pravi minister.
Nova stavba naj bi bila velika od 35.000 do 40.000 kvadratnih metrov. Zemljišče v bližini Bežigrajskih dvorov je v lasti države.
Prva vlada Janeza Janše je že načrtovala gradnjo sodne stavbe na Masarykovi, v ta namen je tudi kupila zemljišče. Ta projekt je Pličanič nasledil, je povedal danes, a ko so opravili analize, se je izkazalo, da je zemljišče za Bežigradom bolj primerno. Parcelo na Masarykovi nameravajo prodati.
Tudi glede zaporov je Pličanič povedal, da ima država na voljo parcelo v Bizoviku, a ni nujno, da bo stavba tam tudi stala.
Pravosodno ministrstvo načrtuje tudi energetsko prenovo upravnih stavb, 30 stavb pravosodnih organov ter 15 stavb ministrstev in organov v sestavi. Energetski pregledi so opravljeni že za več kot polovico stavb.
Energetska sanacija teh stavb, ki jih upravlja ministrstvo, bo stala okoli 40 milijonov evrov. Ministrstvo pričakuje, da bodo poleg evropskih sredstev investicijo poplačali predvsem nižji stroški energije, vzdrževanje in upravljanja.
Ministrstvo načrtuje tudi centralizacijo upravljanja nepremičnega premoženja države, nadaljevanje digitalizacije in informatizacije v pravosodju, novosti na področju izobraževanja v pravosodju, spremembe pri izvajanju podpornih nalog v zaporskem sistemu in še nekatere druge aktivnosti, denimo centralno upravljanje voznega parka upravnih in pravosodnih organov.
Vsi ti projekti oziroma investicije so skupno vredni 300 milijonov evrov, vsi pa so po besedah ministra namenjeni izboljšanju pogojev delovanja. Sredstev za te projekte v proračunu ni, šlo bo za evropska sredstva in javno-zasebno partnerstvo, je povedal Pličanič na današnji novinarski konferenci.