Pleskovič: Vodenje NLB prepleteno z nesposobnostjo in korupcijo vodstva

Pleskovič meni, da je v NLB več slabih terjatev, kot je bilo pričakovano. "Očitno so to skrivali zato, da so vsake toliko časa dobivali državno dokapitalizacijo na račun davkoplačevalcev. Slabe terjatve so mnoge naše banke doslej prikrivale s fiktivnim ali nerealnim knjižnim vrednotenjem posojil," je pojasnil.

Ob tem je Pleskovič dodal, da je bilo očitno vodenje NLB prepleteno z nesposobnostjo in korupcijo vodilnih kadrov skupaj z vmešavanjem politikov. "Ni pa jasno, če bo za to sploh kdo odgovarjal, pa naj bodo to menedžerji, nadzorni sveti, ki ne delujejo, kot bi bilo potrebno, ali pa neodgovorni politiki," je poudaril. Po njegovem mnenju so bila tajkunska posojila brez kredibilnih zavarovanj najbolj eklatanten primer neodgovornega bančništva pri nas.

Poudaril je, da bo v Sloveniji treba sprejeti paket reform, ki bo vključeval učinkovite ukrepe za večjo konkurenčnost, zmanjšanje birokracije in neracionalnih postopkov ter ukinitev škodljivih zakonov, sprejeti bo potrebno fleksibilnejšo delovno zakonodajo, pokojninsko reformo in tako naprej. "Vsi ti ukrepi morajo biti sprejeti čim prej. Tudi v kratkem času je mogoče napisati kvalitetno zakonodajo in ukrepe, če imate za to dobre, poštene in sposobne kadre," je poudaril.

Spregovoril je tudi o vlogi in pomenu ameriških bonitetnih agencij. Poudaril je, da so vse tri glavne bonitetne agencije iz Amerike, zato njihove ocene delajo s perspektive njihove ekonomske ureditve, ki pa je drugačna od evropske. Pleskovič meni, da bi zato tudi Evropa potrebovala svojo bonitetno agencijo. "Merklova je to že napovedala. Če ima ZDA z okoli 300 milijoni prebivalcev tri velike bonitetne agencije, si vsaj eno lahko privošči tudi Evropa s 500 milijoni prebivalcev," je dejal.

Taka agencija je po njegovem mnenju potrebna tudi kot konkurenca ZDA, saj Evropejci bolje poznajo stanje v svojih državah in svojo strukturo gospodarstva, pa tudi zaradi pristranskih ter sebičnih interesov ZDA. "Poleg tega so te agencije v preteklosti pogosto delale velike napake," je dejal. Pleskovič je ob tem opozoril, da je pri ocenah bonitetnih hiš pomembno tudi to, s kom govorijo ali imajo stike ter ali svoje sogovornike razumejo.

Glede vprašanja zapisa fiskalnega pravila v ustavo Pleskovič meni, da bi morali pravilo zapisati v ustavo zato, da si v tujini povrnemo kredibilnost, ker ne verjamejo več v naše obljube. "To imajo v Nemčiji, Švici in Italiji ter drugod, zakaj pa moramo biti mi izjema, posebno glede na to, da se pri nas zakonodaja ne spoštuje tako kot v državah severne Evrope," je poudaril.

Fiskalno pravilo bi po njegovem mnenju v ustavo morali vpisati tudi zato, ker se očitno pri nas zakoni ne izvajajo dobro. "Morda pa je pri nas potrebnih več varovalk, da se kaj resnično izvede ali drži," je dodal.

Pleskovič se je v zadnjem času sicer pogosto omenjal kot morebitni kandidat za mandatarja tehnične vlade, vendar pa je Pleskovič za STA že zanikal ta namigovanja.