Schuster po skoraj treh mesecih dela v banki priznava, da ni pričakoval toliko težav, na kolikor jih je naletel. "Ta banka večinoma ni sklepala normalnih kreditnih poslov, ampak zelo zapletene in nepregledne posle. Zato potrebujemo veliko časa za razumevanje ozadij teh dogovorov," je pojasnil.
Schuster se večkrat vpraša, kako je bilo mogoče financirati določene projekte, na primer z desetimi milijoni evrov posojila za dva milijona evrov vredno zemljišče. "Uradno je s krediti vse v redu, vendar se porajajo sumi. Zato jih preiskujemo," je povedal.
Na vprašanje, kakšen je bil po njegovih dognanjih način delovanja Factor banke, je Schuster odgovoril, da je bila to zelo specializirana banka z zelo specializiranim poslovnim modelom.
"Moj občutek je, da nekaterih nepremičninskih poslov nihče ni želel financirati - zato so po denar prišli v Factor banko," je ponazoril. Kot primer je navedel financiranje nepremičninskega projekta v ukrajinskem mestu Harkov, saj je posel v kraju, 2000 kilometrov oddaljenem od Ljubljane, veliko težje nadzirati.
Ob tem pa priznava, da niso vsa posojila v tujini, poleg Ukrajine še v Bolgariji in drugje na Balkanu, slaba in jih zato ni moč metati v isti koš.
"Nočem reči, da ne zaupamo našim strankam. Vendar pa nekaterih kreditnih poslov ne razumem in ne najdem nikogar, ki bi mi lahko dal ustrezen odgovor," je zatrdil Schuster. Dodal je, da se izredni upravitelji s prejšnjo upravo banke o tem ne pogovarjajo.
Izredna uprava Factor banke je na specializirano državno tožilstvo že vložila dve ovadbi. Neuradno sta uperjeni proti nekdanji upravi, a Schuster več o njiju ni želel povedati. Je pa povedal, da se "kuha" še več primerov.
Svet Banke Slovenije je nedavno sicer zahteval revizijo celotnega poslovanja in upravljanja Factor banke, in sicer za obdobje od leta 2006 do leta 2012. Izredna uprava mora v primeru odkritih sumov oškodovanj ali kaznivih dejanj pri poslovanju bank preučiti sume in po potrebi v ta namen najeti forenzične izvedence.
Na vprašanje, če bosta najbolj izpostavljeni imeni v povezavi s Factor banko - Darko Horvat in Herman Rigelnik - odgovarjala za to, da bo potop banke obremenil davkoplačevalce, je Schuster odgovoril: "Mi želimo dobiti denar nazaj in najti tiste, ki so odgovorni za to. Ali je bil to gospod Horvat, gospod Rigelnik ali gospodje x, y, z, me ne zanima. Zakaj ne? Ker bi postali paranoični in se osredotočali na krivce za potop. To nam ne koristi."
Izredna uprava se zato osredotoča na pridobivanje denarja, kjer pa opazi sume nepravilnosti, vloži ovadbo. Zavrača pa pozive iz nekaterih krogov, da bi se kreditne mape kar odprlo javnosti.
Odnos komitentov do banke se je po začetku postopka likvidacije spremenil, priznava Schuster. Nekateri celo menijo, da gre za neke vrste razprodajo in zahtevajo visoke diskonte in druge ugodnosti.
Banka bo v prvem četrtletju prihodnje leto pripravila razpis za prodajo dela posojilnega portfelja, ki bi bil lahko zanimiv za druge investitorje, predvsem banke. Za te dobre kredite obstaja povpraševanje bank in tujih skladov. Banke želijo na tak način namreč hitro priti do novih strank, je še povedal Schuster.