Z najnovejšimi podatki o gospodarski rasti v prvem polletju (4,1 odstotka) so prišle tudi pomirjujoče izjave finančnega ministra Andreja Širclja ob potrditvi rebalansa državnega proračuna, da bo življenje običajnih državljanov v naslednjih štirih mesecih potekalo povsem nemoteno; da nam z rebalansom ne bodo ničesar odvzeli, da bo plačano vse, kar je določeno z zakonom, plače, štipendije, pokojnine, socialni prejemki.

Zaradi višje gospodarske rasti bo tudi več prilivov v državne blagajne. V prvih šestih mesecih se je okrepil izvoz, največ farmacevtskih izdelkov, k rasti so prispevale investicije, predvsem v gradbeništvu, višja je bila tudi potrošnja gospodinjstev, pa državna poraba …

Prejšnja vlada Roberta Goloba očitno za sabo le ni pustila takšnega gospodarskega opustošenja, kot so ga pred volitvami slikali tedaj opozicijski politiki in predstavniki gospodarskih združenj. Dobri gospodarski kazalci so bili tudi v letu 2022, ko je prav kako prišlo do zamenjave oblasti.

Se je pa pred štirimi leti, tako kot danes, med politiki takoj vnel boj za interpretacijo, boj za zasluge. Tedaj nova Golobova vlada je z omnibus interventno zakonodajo tako odpravila cel kup ukrepov prejšnje (tretje Janševe) vlade, kar je tudi letos, še pred izvolitvijo mandatarja, ponovila nastajajoča nova koalicija skupaj z Resnico, a se je njihov omnibus zakon zaradi ustavne presoje zataknil v proceduri in gre novembra, če bodo zbrani potrebni podpisi, na referendum.

Ob spremembi oblasti pa vladajoča politika ne zamenja vseh, ostajajo tudi izjeme, kot je denimo generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Na čelu železnic je že od leta 2012 in je v vsem tem času preživel že šest vlad in očitno bo tudi četrto Janševo. Le v čem je skrivnost njegove politične dolgoživosti?

Politiki za svoje propagandne potrebe radi slikajo svet črno-belo in pretiravajo. Janša je na predvolilni konvenciji SDS govoril o praznih kaščah in glodavcih.

Zdaj, po prvih treh mesecih na oblasti, so kašče očitno polne, kar potrjuje tudi finančni minister Šircelj. Predvsem zaradi gospodarske rasti v prvi polovici leta, ko je bila večino časa na oblasti še Golobova vlada, saj je četrta Janševa nastopila mandat šele 4. junija.

Morda pa za večji del gospodarske rasti sploh ni zaslužna politika, ne Golobova ne Janševa vlada, ampak gospodarstvo samo, predvsem izvozniki, ki so vpeti v mednarodno okolje in so v vseh teh letih postali odporni proti vsem biserom in neumnostim tako leve kot desne slovenske politike.

Gospodarstveniki si v prvi vrsti želijo stabilno okolje in predvidljive pogoje za poslovanje. Čim manj šokov, ki pridejo z zamenjavo oblasti. Ne pa, da vsaka nova vlada na horuk, pogosto brez potrebnega premisleka, poruši praktično vse, kar so naredili predhodniki.

Golob je leta 2022 na krilih zmage z omnibus zakonom odpravil tudi kak dober ukrep tretje Janševe vlade. Podobno napako letos ponavlja Janša, saj so se v omnibus zakonodaji znašli tudi ukrepi, ki bi lahko trajno poslabšali stanje javnih financ. Po zadnjih ocenah fiskalnega sveta bi se lahko javnofinančni primanjkljaj samo v letu 2027 povečal za 1,2 milijarde evrov.

Za vladajočo koalicijo z Resnico bi lahko bila ta napaka usodna, saj se utegnejo znajti v težavah v vsakem primeru ne glede na izid novembrskega referenduma. Če bo »razvojni zakon«, kot so sami poimenovali svoj omnibus paket, na referendumu padel, bodo imeli potem leto dni zvezane roke. V primeru, da bo potrjen, pa si bodo sami izkopali globoko finančno luknjo in s tem morda tudi svoj politični grob.

Sicer pa država tudi pod četrto Janševo vlado še naprej ostaja plen političnih elit. Oblast se menja, leve zamenjajo desni, karavana gre naprej. Prvi fazi, prevzemu političnih funkcij, takoj sledi naslednja, ko drug za drugim kot domine padajo javni zavodi, državna podjetja, agencije …

Za javni denar gre, za njegovo prerazporejanje in za (para)državne posle. Koalicijske stranke si razdelijo fevde, v svete javnih zavodov, v uprave državnih podjetij in na direktorska mesta nastavijo svoje kadre. Kolikokrat že videna zgodba iz preteklosti se ponavlja tudi letos, ko je prišlo do zamenjave oblasti. Nazadnje so na mesto vršilca dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana postavili Tomaža Erjavca.

Podjetnika iz IT sektorja brez izkušenj vodenja javnih zavodov, prihaja pa iz kvote Logarjevih Demokratov. Postavil ga je novi svet zavoda, ki mu po novem predseduje Matjaž Trontelj iz NSI, nekdanji izvršni direktor Vzajemne, ki je hkrati tudi zastopnik lobističnega združenja, ki se bori za interese zasebnih klinik. Ki je tudi sam želel postati generalni direktor ljubljanskega UKC, a ni izpolnjeval pogojev za imenovanje na to funkcijo.

Ob spremembi oblasti pa vladajoča politika ne zamenja vseh, ostajajo tudi izjeme, kot je denimo generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Na čelu železnic je že od leta 2012 in je v vsem tem času preživel že šest vlad in očitno bo tudi četrto Janševo. Le v čem je skrivnost njegove politične dolgoživosti? Je res tako uspešen, praktično nenadomestljiv? Na to vprašanje si lahko odgovorite kar sami. Še posebej tisti, ki se po Sloveniji prevažate z vlaki in vidite, v kakšnem stanju je železniško omrežje.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.