Pisma iz emigracije: Dan, ko je predsednik Türk afne guncal

Druga Türkova brca v meglo je bila, ko je dejal, da je to čisto njegova, avtonomna ideja, čeprav je takrat že vedel, da je iz davčne uprave na vrhovno državno tožilstvo romala obsežna kazenska ovadba njegovega dotedanjega pretendenta na prestol predsednika vlade Zorana Jankovića.

Janković naj bi pral denar, čeprav bi glede na njegovo tehnično znanje (računalniki) to težko verjeli, razen, če ni šlo za ročno pranje. Pa upnike naj bi oškodoval, kar je svinjsko podtikanje, kar vsi, ki smo spremljali zidavo Stožic, še predobro vemo. Poleg tega naj bi utajil davke, kar je sploh slaboumna trditev, ker Janković ni človek, ki bi koga zatajil.

Zato je Janković seveda moral sporočiti, da se je v korist Voljča pripravljen odreči drugemu mandatarskemu poskusu in da tudi v tem primeru ne želi nobene funkcije v vladi. In so v njegovi Pozitivni Sloveniji nekateri nad to Türkovo potezo čisto znoreli poročajo moji zanesljivi viri.

Pa ne samo to, predsednik moje države – ne moj predsednik – je včeraj afne guncal. Doslej smo bili navajeni, da je samo nebrzdano zapravljal naš davkoplačevalski denar, da nas je vse bolj ločeval, namesto povezoval, da je kruto pobite in mrtve imenoval drugorazredna tema in še bi se našlo.

Včeraj se je iz vseh nas, tudi iz svojih prvorazrednih, ponorčeval. Zato sem ocenil, da bom še nekaj časa v emigraciji; kako dolgo, pa ne vem. Ko pridejo zadeve v politiki tako daleč, da ”murgelska koalicija” za mandatarja predlaga nekoga iz rokava in prejšnjega, ki se mu je klanjala in ga več mesecev podpirala kot up in nado slovenskega naroda, prepusti volkovom lastne usode, potem je vse mogoče. Tudi to, da nam inštalirajo opico, če bi še Voljč odpovedal, kar se je ponoči že itak zgodilo.

Poleg tega je Marko Voljč že enkrat padli angel politike, ko leta 1992 ni bil izvoljen za predsednika vlade. Ko je za govorniškim pultom predstavljal svoj mandatarski program, mu je nanj znameniti poslanec in kranjski župan Vitomir Gros položil šop banan.

S tem je hotel povedati, da so banane edina stvar, na katero se Voljč spozna, saj je bil pred tem sodelavec Svetovne banke, ki se je ukvarjal s srednjo in južno Ameriko. Takrat je predsednik skupščine France Bučar kriknil: ”Boš ti meni afne guncal.” Včeraj, ko bi to lahko in moral reči Türku, ga ni bilo, ker zadnje mesece tudi sam afne gunca in je bil eden od tistih, ki so v procesiji šli Jankovića prosit, naj kandidira. Banana kandidatura.

Krogi blizu predsednika države tudi natolcujejo, da seveda Türk z Voljčem ni mislil čisto resno, da gre bolj za izhod v sili, ker se je zdaj treba Jankovića pač elegantno rešiti, pa še zmedo je treba narediti med Erjavčevimi in Virantovi, ki so tako imenovano tretjo osebo že iskali. Ampak, bankirji so slaba rešitev za tako hude probleme, ki jih ima naša država.

Bankir brez političnih izkušenj bo hitro omagal. Poleg tega pa bankirji tipa Marko Voljč znajo slabo delati s tujim denarjem, kar je najnovejši mandatarski model predsednika države kot šef NLB že dokazal. In Slovenijo in svet so prav bankirji spravili na kolena in Voljč seveda ni nič manj nedolžen.

Ampak po vsem tem se mi zdi, da smo čedalje večje opice državljani – Kučanova koalicija nam ne bo dala banan, afne pa bo mirno sama guncala na naše obubožane transakcijske račune. Je Slovenija že res en velik živalski vrt? Za vsak primer, če ne veste, kaj se v resnici dogaja, preberite Orwelovo Živalsko farmo. Če vam še potem ne bo nič jasno, vam pač ni pomoči.