Na spletni strani urada predsednika republike, kjer je predstavljena biografija Barbare Miklič Türk, je zapisano, »da je dokončala klasično gimnazijo in se nato vpisala na filozofsko fakulteto, kjer je študirala angleški in ruski jezik s književnostjo.« Da navajanje vpisa in smeri študija še zdaleč ne pomeni, da si fakulteto končal z diplomsko nalogo, se je znova potrdilo tudi v njenem primeru. Pomanjkljivo izobrazbo je tudi sama priznala, saj je na vprašanje našega tednika, kdaj je diplomirala, ki smo ga skupaj z drugimi vprašanji naslovili na urad predsednika republike že oktobra 2009, odgovorila: »Študij sem opustila ob bolezni in smrti matere (1971–73).« Takrat je še pojasnila, da je bila v rednem delovnem razmerju v Društvu za Združene narode v letih 1975–1992.
Kljub priznanju pred tremi leti, da nima končane ustrezne izobrazbe, se je med zadnjo volilno kampanjo znova odločila za zavajanje. V reviji Jana (št. 43, 23. oktobra 2012) so v tekstu med drugim zapisali, da »političnih izjav anglistka in rusistka po izobrazbi nikoli ni dajala …«, Barbara Miklič Türk pa je nato med drugim še izjavila, da je v Društvu za združene narode za Slovenijo, kjer je spoznala moža Danila Türka, »po študiju jezikov na filozofski fakulteti skrbela za knjižnico in čitalnico.« Marsikateri bralec bi ob tem pomislil, da je lahko prevzela vodenje knjižnice šele po koncu univerzitetnega študija in po pridobljenih izkušnjah, tako kot je običajna praksa danes in je bila za marsikoga tudi v letih, ko se je prvič zaposlila Barbara Miklič Türk. V njenem primeru je bilo očitno drugače.
Zanimive so tudi skrivalnice glede izobrazbe Helene Türk, hčerke zakoncev Türk. Po Türkovi izvolitvi za predsednika je bilo mogoče izvedeti le to, da je hči Helena Türk takrat, ko je družina živela v New Yorku, opravila maturo na mednarodni gimnaziji Združenih narodov leta 1998, da je nato študirala umetnost in da je med študijem odšla na izmenjavo v London. Po zaposlitvi v Javnem zavodu Ljubljanski grad, kjer je med 228 kandidati edina ustrezala javno razpisanim pogojem za mesto strokovne sodelavke za družabne prireditve, je bilo mogoče izvedeti še to, da je magistrirala na fakulteti za podiplomski humanistični študij (ISH), kjer so ji nato zgolj na podlagi notarsko overjenega zapisa iz New Yorka priznali naziv »Bachelor of Arts.« Tega naj bi pridobila na koncu študija na New School University, Eugene Lang College v New Yorku, kjer naj bi za nekaj časa obiskovala tudi kolidž Marymount Manhattan. Po naših informacijah naj bi pri »Bachelor of Arts« šlo za naziv, ki naj bi bil v Sloveniji enakovreden višji stopnji, če bi želela v Sloveniji nadaljevati magistrski študij, pa bi morala v ZDA pridobiti naziv »Master of Arts.« Nekaj podobnega bi veljalo tudi, če bi študij končala v Veliki Britaniji, kjer naj bi bila prav tako na izpopolnjevanju.
Ker se Helena Türk izogiba odgovorom na vprašanja in je po službi za odnose z javnostjo v Ljubljanskem gradu pripravljena odgovoriti le na nekatera, še vedno ni povsem znano, kdaj je študirala v ZDA, koliko je zanj plačala in ali je bila med izbranimi fakultetami, kjer naj bi študirala, King's College London-School of Arts ali v resnici London School of Economic (LSE), kjer je imel njen oče, ko je opravljal predsedniške funkcije, tudi uvodno predavanje.