Motiv in navdih za tretji koncert Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije je umetniški vodja in snovalec tega abonmajskega cikla Franci Krevh poiskal kar med vrstami članov Orkestra Slovenske filharmonije. Tako se je pri sestavljanju programa povezal s posamezniki, ki prihajajo iz držav bivše Jugoslavije ter tudi drugih balkanskih držav.

Hudomušno in otrokom prijazno ter razumljivo pri opisu poti iz Ljubljane. Spotoma pristavi še kako podrobnost dežele, njenih jedi ali pijač (čokolino, cedevita, čevapčiči, baklava) ali pa spretno vpelje slavne osebe (Novak Đoković) oziroma kake znamenitosti (Baščaršija). Vsako točko glasbeno predstavijo tako vsebino kot tudi njene posebnosti.

Povezovalec programa Franci Krevh obrazloži in postavi skladbo v prostor in širši kontekst. Otroke s (skupnim) ploskanjem ritmičnih posebnosti dodatno spodbudi k natančnemu poslušanju in jim tako dvigne koncentracijo ter zanimanje. Otroci so radi poprijeli podane momente in sodelovali.

Družinski abonma Slovenske filharmonije; Potujemo … po Balkanu; Slovenska filharmonija, 10. januar 2026

Sam program je izluščil znane in ušesom prijetne skladbe oziroma njihove dele ter jih na tak način naredil še zanimivejše, otrokom pa glasbeno umetnost še bolj priljubil.

Všečna je tudi odmerjena, minimalistična in povedna kostumografija oziroma simbolni deli posameznih dežel. To je zelo lepo popestrilo dogajanje, otroci pa so to z velikim zanimanjem sprejeli.

Program so sestavljali odlomek iz opere Ero z onega sveta hrvaškega skladatelja Jakova Gotovca, Rustico iz cikla Sedem balkanskih plesov srbskega skladatelja Marka Tajčevića, Draga, skuhaj mi kavo bosanskega skladatelja Žarko Živkoviča, kjer je Amina Maghraby Bašić s svojim vokalom očarala publiko, Vranjanski čoček skladatelja Miloša Simića, odlomek Largo iz Simfonije št. 9 v e-molu, opus 95, imenovane tudi Iz novega sveta, skladatelja Antonina Dvořaka (ta skladatelj ni najbolje umeščen v balkanski del), nato je prišla na vrsto Severna Makedonija s skladateljem Soniom Petrovskim in njegovo skladbo Pajduško oro, zatem pa je sledilo raziskovanje turškega dela Balkana, ki ga je zastopal skladatelj Kemani Kevser Hanim s skladbo Nihavent longa, kjer je nastopil naš kitarist Izidor Erazem Grafenauer na inštrument, imenovan oud.

Koncert je sklenil romunski skladatelj Grigora? Dinicu s skladbo Hora staccato. Orkester je vodil Slaven Kulenović.

Koncert je v prijetni pedagoški dolžini, 45 minut, ponudil ogromno vsebine, ki se poleg geografskih značilnosti navezuje predvsem na glasbene posebnosti: tako ritmične kot tudi melodične.

Otroci spoznavajo dežele Balkana, njihovo kulturo, umetnost in si širijo obzorja. Nekoliko nenavadna, a za pedagoški namen upravičljiva ter razumljiva je bila projekcija zadaj, kjer so tudi geografsko prikazali dežele na Balkanu in njihove znamenitosti.

Mlada publika si je potovanje po Balkanu tudi prostorsko lažje predstavljala.

Tovrstni koncerti Slovenske filharmonije postajajo svojevrstni paradni konj njihove ponudbe, saj so ti koncerti praviloma že vnaprej razprodani, zanimanje za nakup abonmaja pa narašča. Naslednji koncert tega abonmaja bo 14. marca, ko bodo glasbeno in miselno pripravili potovanje po Madžarski.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.