Zapleti z imenovanjem generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se vrstijo že od razpisa leta 2014, ko je programski svet sprva za direktorico zavoda izbral Natašo Pirc Musar, a je nato izbiro razveljavil zaradi napačne sestave sveta, Marka Fillija pa imenoval za vnovičen mandat. Filli je sprva zavod vodil s polnim mandatom, od maja letos pa je na njegovem čelu kot vršilec dolžnosti.
Programski svet javne RTV hiše je na včerajšnji seji imenoval devetčlansko komisijo svetnikov za pripravo razpisne dokumentacijo za izbor generalnega direktorja in ji naložil, naj do 9. novembra pripravi predlog besedila razpisa. Svet bo predlog obravnaval na novembrski seji in ga predvidoma takrat tudi poslal v objavo.
Če bo obveljala takšna časovnica, bi lahko programski svet RTVS o novem generalnem direktorju odločal najhitreje decembra. Filli je že pred časom napovedal, da bo o morebitni vnovični kandidaturi razmislil šele, ko bo razpis objavljen. Pirc Musarjeve direktorska funkcija ne zanima več, ampak želi le priznanje, da je zakonita direktorica pravzaprav ona, nato pa se bo funkciji odpovedala.
Sicer je radiotelevizija pretekli teden prejel sodbo upravnega sodišča, ki je zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca (IP). Na podlagi zahteve Pirc Musarjeve je namreč IP zahteval vpogled v osnutek pravnega mnenja odvetniške pisarne Ošabnik, Klofutar in partnerji o postopku imenovanja generalnega direktorja zavoda.
Kot so pred sejo programskega sveta sporočili z RTVS, je sodba upravnega sodišča neizvršljiva, saj zavod "ne razpolaga s takšnim osnutkom, temveč je šlo za zasebno komunikacijo med odvetniki in zaposlenimi na RTVS, za kar niso bila porabljena javna sredstva". Ob tem so zaradi vsebine odločbe IP in sodbe upravnega sodišča izrazili zaskrbljenost.
"Takšna odločitev pomeni javnost zasebne elektronske pošte javnih uslužbencev vselej, kadar gre za področje njihovega dela - tudi javnost elektronske pošte novinark in novinarjev RTVS, ki so javni uslužbenci, vključno s komunikacijo z njihovimi zunanjimi viri ali javnost komunikacije posameznih članov programskega ali nadzornega sveta ter vseh preostalih javnih uslužbencev," so opozorili v vodstvu zavoda.
Ker na RTVS menijo, da gre v tem primeru za poseg v ustavno zaščiteno varovanje tajnosti pisem in drugih občil, so napovedali možnost nadaljnjih sodnih preizkusov, tudi na ustavnem sodišču in širše, če bo potrebno. Tako novinarska društva kot druge organe upravljanja in nadzora pa so pozvali, naj se "odločno uprejo takšnemu načinu označevanja zasebne komunikacije kot javne".
V osnutku pravnega mnenja odvetniške pisarne Ošabnik, Klofutar in partnerji o imenovanju generalnega direktorja, ki je nastalo kmalu po prvotnem imenovanju Pirc Musarjeve za direktorico, naj bi bilo zapisano, da RTVS ne more obnoviti postopka imenovanja in s tem razveljaviti imenovanja Pirc Musarjeve, je pred dnevi poročal časnik Dnevnik.
Programski svet RTVS je na včerajšnji seji obravnaval tudi poročilo vodstva zavoda o programski realizaciji programsko produkcijskega načrta v prvih osmih mesecih letos. Ocenil je, da iz poročila zaradi pomanjkanja konkretnih podatkov ni mogoče v celoti razbrati uspešnosti realizacije. Svet je zato vodstvu naložil, naj poročilo opremi z ustreznimi numeričnimi kazalci uspešnosti.
Kar nekaj kritičnih pripomb svetnikov je bil deležen dopis direktorice Televizije Slovenija Ljerke Bizilj, s katerim je zaradi manjših prihodkov iz oglaševanja od podrejenih sodelavcev zahtevala linearno znižanje stroškov za najmanj deset odstotkov. Znižanje naj bi dosegli tudi tako, da bi zmanjšali programske in produkcijske termine za posamezne projekte, ter da bi prerazporedili produkcijo in postprodukcijo nekaterih projektov v kasnejše mesece.
Programski svet je zato v. d. generalnega direktorja Filliju naložil, naj preuči, kakšen je bil programski učinek dopisa Biziljeve, in ali zaradi njega prišlo do kršitev programsko produkcijskega načrta RTVS za leto 2016. Filli bo svoje ugotovitve svetnikom predstavil že na oktobrski seji.
Z enim od sklepov pa je programski svet javne radiotelevizije pozval ministrstvo za kulturo, naj v novem zakonu o medijih radijskemu programu za tujo javnost Radio Si določi novo, tujim javnostim sprejemljivejšo kvoto slovenske glasbe, to je 20 odstotkov dnevno. S 1. julijem je namreč stopil v veljavo zakon, ki je za programe Radia Slovenija določil predvajanje 40 odstotkov slovenske glasbe v treh časovnih pasovih.