Pilot ponesrečenega balona ni opravil zapovedanega pregleda vida

Poročilo tako med drugim ugotavlja, da je balon 23. avgusta ob 7. uri poletel z Brda pri Ljubljani. V fazi pristajanja na Barju nekaj pred 8. uro je nekajkrat udaril ob tla, pri tem udaril v drevo, zagorel in se po 117 metrih od drevesa dokončno ustavil.

Preiskava ugotavlja, da je ob pristajanju prišlo do t. i. nevihtnega piša, ki je pihal z hitrostjo okoli 30 kilometrov na uro, in je nastal kot posledica neviht, zlasti na Gorenjskem. Če omenjenega piša ne bi bilo, po beseda Rovanška do nesreče najverjetneje ne bi prišlo.

Neugodne nevihtne razmere naj bi bile sicer vidne že pred začetkom leta. Na vremenski karti za nižje nivoje letenja, ki je bila objavljena ob 6. uri, so bile označene cone neviht za severnozahodni in severni del Ljubljane. Ob 6.58 je meteorološka služba objavila tudi opozorilo zaradi neviht na zahodnem robu Ljubljane, je povedal Rovanšek. Povedal je še, da je pilot balon upravljal sam, med poletom pa ni imel vzpostavljene radijske zveze.

Glede potrebnih dovoljenj uvodno poročilo ugotavlja, da je letalski inšpektor 16. junija pilotu naložil, da mora opraviti specialni zdravstveni pregled vida, dokler tega ne opravi, pa mu je prepovedal letenje. V času, ko je prišlo do nesreče, pilot omenjenega pregleda še ni opravil. Ob tem je Rovanšek danes tudi zavrnil poročanje nekaterih medijev, da naj bi bila pilotova licenca za letenje veljavna, saj da mu prepoved opravljanja poletov do takrat še ni bila vročena pravnomočno. "Po podatkih, ki sem jih pridobil, to ne drži," je dejal.

V zvezi s prepovedjo letenja, ki velja za vse komercialne lete balonov, je Rovanšek danes povedal, da bo za vsakega prevoznika veljala do takrat, dokler ne bo pridobil spričevala letalskega prevoznika, ki ga zahteva zakona o letalstvu in ga sicer nima nobeden od ponudnikov komercialnih letov z baloni v Sloveniji.

Rovanšek v zvezi s tem danes ni želel komentirati nekaterih navedb balonarjev, da potrebnih natančnih predpisov, po katerih bi se izdajala omenjena dovoljenja, ni. "Sam berem le zakon o letalstvu, ki je temelj za omenjeno zahtevo," je dejal.

Kdaj bo preiskava nesreče zaključena, ni znano, mora pa biti po besedah vodje službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Rovanška končana v letu dni, sicer mora javno pojasniti, zakaj temu ni tako. Rovanšek ob tem poudarja, da je edini cilj preiskave ugotoviti posredne in neposredne vzroke nesreče in okoliščine ter na podlagi tega izdati varnostna priporočila, ki bi lahko v prihodnje preprečila podobne nesreče.

Izmed 32 potnikov, med katerimi sta bila tudi dva Italijana in dva Britanca, je bilo sicer v nesreči lažje ali težje poškodovanih 27 potnikov, od katerih jih v bolnišnični do nadaljnjega ostaja še 12. Stanje petih izmed devetih poškodovanih, ki se zdravijo v Univerzitetnem-kliničnem centru (UKC) Ljubljana, je po navedbah tamkajšnje službe za stike z javnostjo še vedno resno, zato potrebujejo intenzivno zdravljenje, medtem ko se ostali štirje zdravijo na oddelkih.

V bolnišnici prav tako ostajata dva poškodovanca, ki sta bila pripeljana v UKC Maribor. "Trenutno jima oskrbujemo opekline, nato pa bomo začeli z zdravljenjem zlomov," so povedali za STA. V bolnišnici ostaja tudi moški, ki je bil pripeljan v Splošno bolnišnico Celje. Po navedbah bolnišnice namreč zaradi hudih opeklin potrebuje kirurško zdravljenje.