Poročilo francoskega urada za preiskave in analize za varnost civilnega letalstva (BEA) potrjuje ugotovitve iz preteklih poročil, da se trije piloti na nesrečnem letu 447 iz Ria de Janeira proti Parizu niso ustrezno odzvali, ko je letalo začelo izgubljati višino, potem ko so zaradi ledu odpovedali merilci hitrosti. A del krivde je bil tudi na tehnični opremi oziroma na pomanjkljivosti instrumentov, ki bi posadki pomagali soočiti se z nepredvidljivimi situacijami.
Kopilota, ki sta spremljala kontrolno ploščo, po besedah glavnega preiskovalca Alaina Bouillarda v nobenem trenutku nista razumela, da sta se motorja letala ustavila, zaradi česar je bila sprejeta vrsta napačnih odločitev - v osnovi zato, ker merilci položaja in hitrosti niso pravilno delovali, a po drugi strani bi bolje izurjeni piloti z boljšim razumevanjem položaja letalo morda lahko rešili. "V tem primeru je posadka skorajda povsem izgubila nadzor," je dejal.
Poleg 25 varnostnih priporočil, ki jih je BEA navedel že v vmesnem poročilu julija lani, je v končno poročilo vključenih še 25 priporočil. Iz Airbusa so v odzivu na poročilo že sporočili, da bodo "sprejeli vse ukrepe, da bi prispevali k skupnim prizadevanjem za optimizacijo varnosti letalskega prometa". Med drugim že potekajo izboljšave merilcev hitrosti Pitot, s katerimi je bilo opremljeno ponesrečeno letalo in katerih pomanjkljivosti izpostavlja poročilo.
Pred objavo poročila BEA so tega danes zjutraj predstavili svojcem žrtev tragične nesreče. Ti z ugotovitvami niso bili preveč zadovoljni, piše AFP. Mnogi namreč menijo, da preiskovalci preveč poudarjajo krivdo pilotov in podcenjujejo pomanjkljivosti tehnične opreme.
V Franciji sicer poteka tudi sodna preiskava o najhujši nesreči v zgodovin Air Francea doslej, tarča katere sta tako francoski letalski prevoznik kot podjetje Airbus, v katerem ima pomemben delež tudi francoska država. Omenjeni družbi že vsa tri leta krivdo za tragedijo pripisujeta druga drugi.
Air Franceov airbus 330 je izginil med nevihto nad Atlantikom ponoči 1. junija 2009. Razbitine letala so odkrili šele po več dneh. Večji del razbitin in tudi črni skrinjici so s pomočjo robotskih podmornic našli šele po dveh letih v morskih globinah na pol poti med Brazilijo in zahodno Afriko, iskanje pa je stalo kakih 32 milijonov evrov.